Šlebinger, Janko (1876–1951)

Šlebinger Janko, bibliograf, leksikograf, literarni zgodovinar, urednik, r. 19. okt. 1876 na Ledinku pri Zg. Ščavnici (Sv. Ana na Krembergu) kot deveti otrok malega kmeta Jožefa in Ane r. Lorenčak, u. 3. febr. 1951 v Gor. Radgoni. Osn. šolo je obiskoval v Zg. Ščavnici, klas. gimn. 1890–8 v Mrbu; bil 1 leto vpisan na bogosl., po mat. 1899 pa študiral slavistiko in germanistiko na dunaj. univ. (prof. V. Jagić, K. Jireček, M. Murko, V. Vondrák, M. Rešetar), 21. jul. 1903 prom. s filol. disert.: Adam Bohorič, ein Beitrag zur Gesch. d. slawischen Philologie. L. 1903 je postal suplent na II. gimn. v Lj., 1905 opravil prof. izpit (slov., nem.); od jeseni 1906–jul. 1909 je bil prof. na gimn. v Novem mestu, 1909–25 pa na drž. višji realki v Lj., 19. dec. 1925 prideljen v Drž. biblioteko (licejko), od jan. 1927 do upok. okt. 1946 je bil ravnatelj te ustanove, ki je medtem postala univ. biblioteka (od 1945 NUK); dec. 1946 je bil imenovan za dopisn. člana SAZU, od 1947 je živel na svojem posestvu v Gor. Radgoni.

Š-jev odnos do knjige in bibliotekar. dela se je oblikoval že v gimn. letih, ko je kot gojenec mrb malega semenišča postal knjižničar zavodske knjižnice. Na univ. ga je F. Simonič (SBL III, 313) odvrnil od misli na službo v dunaj. dvorni knjižnici, kamor je Š-ja vleklo srce. Tako se je šele 50-letnik zaposlil poklicno v biblioteki, ko je bil že priznan vodilni slov. bibliograf; kot ravnatelj osrednje slov. nar. knjižnice, ki je opravljala tudi funkcijo univerzitetne, se je zavedal glavnih nalog: skrbeti za kompletiranje fonda slovenik in nabavljati tudi temeljna dela vseh univ. znanstv. panog, zlasti humanističnih. Tem potrebam je mogel zaradi stalnega pomanjkanja kreditov streči le v omejenem obsegu, vendar je pod Š-jevim vodstvom knjižnica pridobila lepe slovenist. bibliofil. zbirke: I. Vrhovnika, F. Podkrajška (SBL II, 399–400), T. Zupana, in razmeroma dobro dopolnjevala tudi strok. bibliotekar. literaturo. Pod Š-jevim vodstvom je NUK 1941 dobila novo lastno poslopje, v katero je Š. preselil 1942 knjižni fond; po požaru (zaradi padca nem. letala na čitalnico 29. jan. 1944) je skrbel za obnovo velike čitalnice in za nadomeščanje zgorelega dela knjig. S strok. znanjem je 1918–41 pomagal knjižnici Gospodar. naprednega društva za šentjakob. okraj v Lj. (pripravljal tiskane kataloge); študij. knjižnici v Mrbu in Slovan. knjižnici v Pragi pa pri dopolnjevanju njunega slov. fonda. – Del Š-jeve obilne lit. ostaline in bogate knjižnice je v NUK.

Kot dunaj. visokošolec se je po zaslugi Simoniča usmeril v bibliografijo, ki jo je začel s sodelovanjem pri osebni biografiji V. Oblaka (SBL II, 274–7) 1899 (KK 6 zv.), nato je začel sestavljati bibliograf. preglede slov. literature s področja domoznan. ved (jezikosl., lit. zgod., zgod., narodopis) za tuje revije: Věstník slovanské filologie a starožitností II, Praha 1902; Slavjanovědĕnie v 1901 godu, Sanktpetersburg 1903; Zft f. österr. Volkskunde X, Wien 1904; Rocznik slawisticzny III–VIII, Krakov 1910–8. L. 1903 je za K. Glaserjem (SBL I, 215–6) prevzel sestavljanje tekoče splošne slov. bibliografije v ZMS 1903–7 (vzorni letni pregledi slov. časopisja, knjig in pomembnejših prispevkov iz časopisja in zbornikov za l. 1902–6); za 1907–12 je izdal na podoben način sestavljeni pregled v knjigi Slov. bibliografija 1907–12. Lj. 1913, 336 str.; opravil korekture za F. Simonič, Slov. bibliografija. I. del. Knjige (1550–900). Lj. 1903–5 in sestavil Dodatek (str. 609–27); Pregled slov. časopisov in časnikov za l. 1911, Jsl štampa. Bgd 1911 (zbornik); strokovno bibliografijo za skupine zgod., zemljepis, narodopisje, umetnost, slovstv. zgod. z nekrologi, jezikosl. in prirodoznanstvo za l. 1915–8 tekoče objavljal v Carn. 1915, 1917–8; bibliogr. slov. jezikosl. spisov za 1913–8 v ČJKZ 1918; podoben pregled za 1914–22 v JF Bgd 1922–3; jezikoslovje, slovstv. zgod. in zgod. v ČJKZ 1920–8; umetnostnozgod. za l. 1929–35 je prinašal ZUZ 1930–5. Med tem je 2-krat brez večjega uspeha poskusil tiskati tudi nadaljevanje rednih tekočih pregledov vsega slov. tiska v Naši knjigi I, 1917 in v Slov. tisku 1929–30 (tudi popravljeni p. o.: Slov. bibliografija za l. 1929. Lj. 1930, 86 str.); ker je revija Slov. tisk 1930 (6. štev.) prenehala izhajati, je pregled slov. bibliografije za 1. polovico 1930. leta ostal zadnji splošni pregled slov. tiska do l. 1945. V tem času pa je Š. sestavil nekaj posebnih bibliografij: Cankarjevi spisi (Spominu Iv. Cankarja. 1919); Župančičevo lit. delo (Jubilejni zbornik za 50-letnico O. Ž. 1928); Pregled publikacij SM od leta 1864–1930. Lj. 1930; in odlično kronološko urejeni popis Slovenski časniki in časopisi. Bibliogr. pregled od 1797–1936 (Razstava slov. novinarstva v Lj. 1937; tudi p. o.); Bibliografija slov. kmetijske literature l. 1919–38 (z Janezom Marentičem). 1939, 207 str. (gl. S 1940, št. 148); stanje in naloge slov. bibliografije je prikazal v Letopisu AZU 1943, 344–51; prvi temeljitejši pregled slov. bibliografij od začetkov do 1947 pa v zapisku predavanj na bibliotekar. tečaju v NUK: Slov. bibliografija. Pregled … Lj. 1947, 27 str. (ciklostil). – Med Š-jevimi neizvršenimi načrti je ostala Prešernova bibliografija in splošna slov. bibliografija za l. 1913–45, ki ju je pripravljal za SAZU.

Biografija in leksikografija je bila Š-ju prav tako pri srcu. Dolgo vrsto priložnostnih, jubilejnih in obsmrtnih krajših in daljših biografij dom. in tujih pisateljev, pedagogov idr. kultur. delavcev je objavil v KK 1908; LZ 1910–35; Carn. 1916–8; KCM 1918, 1927; GMS 1926–7; ŽiS 1927 idr. Sestavil je Abecedar za Jsl enciklop. (slov. književnost). Lj. 1911, 8 str.; Seznam imen za SBL. Lj. 1922, 117 str. (kot član odbora za izdajanje SBL, skoraj v celoti Š-jevo delo); bil sourednik prvih 3 zvezkov SBL in do smrti sodelavec, napisal nad 220 temeljitih, pogosto na arhivalnem gradivu slonečih biografij z bibliografijami. S posebno skrbnostjo osvetljeval manj znane, zlasti vzh.-štaj. in prekmur. pisce, učitelje, prof., založnike in tiskarje, z biografijami slednjih postavil temelje star. zgod. slov. tiskarstva.

Literarno je Š. začel delati že kot gimnazijec, prva objava je bilo poročilo o knjigah SM (Nada 1896–7, 199–200) in pesem Brezuspešni nauk (Nova Nada 1897), tu izšlo še nekaj ocen in poročil, mdr. tudi o Glaserjevi Zgod. slov. slovstva III. (1898, 110–1). Nekaj lit. zgod. razprav in objav iz lit. zapuščin je priobčil LZ 1900, 783–8 (Prešeren med Slovani); ZMS 1901, 120–5 (Knjiž. drobiž iz l. 1839); Izv. II. drž. gimn. v Lj. 1903–4 (Dobrovský in Slov.); ib. 1904–5, 3–32 (Četrti zv. Devovih Pisanic); ib. 1905–6, 3–30 (Pisanice, prvi slov. pesn. almanah); Izv. gimn. v Nov. mestu 1908–9, 11–32 (O. Ivan Krstnik od Sv. Križa … ); LZ 1912, 257–64 (Dr. J. Mencinger, objava 8 pisem Veselu); ib. 1931, 78–80 (Kettejevo pismo Franclju Štamcarju 27. jul. 1898); ib., str. 159–60 (Stritarjevo Dunajsko pismo R. Murniku); ib. 1934, 732–4 (Iz lit. življenja v Lj. l. 1840); SR 1951, 108–11 (O. Župančič, kandidat za tajništvo SM). – Pomembno je Š-jevo uredniško delo: 1910–6 LZ, napisal veliko kratkih poročil, daljših ocen knjig, revij, umetn. razstav idr. kultur. dogodkov doma in po svetu; zlasti med vojno, ko je manjkalo sodelavcev, je s takim in pod. gradivom sam izpolnjeval vsako štev. S sodelavci, posebno mladimi, vodil obsežno korespondenco. Uredil in priredil je: I. Cankar, Moje življenje. 1920; I. Kaš, Dalmatinske povesti. 1920; J. Starè, Lisjakova hči. 1920; H. Dolenc, Izbrani spisi. 1921; J. Stritar, Sódnikovi. 1921; A. T. Linhart, Županova Micka, Veseli dan ali Matiček se ženi. 1923; F. Maselj-Podlimbarski, ZS I–V, 1923–31 (skrbna izdaja, z uvodom in opombami bogato opremljena, nedokončana); ASK Lj. 1928 (z biogr. in bibliogr. podatki); bil anonimni urednik Splošne knjižnice in Narodne knjižnice pri Zvezni tiskarni. V l. 1906–20 je bil član lit. odseka v odboru SM, književni referent pri TZ, podpreds. VD, odbornik in tajnik vodstva CMD, odbornik Muzejskega društva; pri vseh pomagal določati književne načrte, prebiral rkp. in opravil mnogo tiskar. korektur. – Izdal je tudi učbenik za samouke Nemščina brez učitelja. I. Nem. slovnica za samouke. 1913, 1942⁶ (psevd. Pavel Novak) in Slovarček nem. in slov. jezika. 1913, 162 str.

Uporabljal je številne psevd. in šifre, k objavljenim v LAZU 1952, 107 (popravi: Ciprijan Korošak = J. Glonar) in v Bibl. Leksikogr. zavoda, Zgb 1963, knj. 7, 368 dodaj še: Janko Mariborski, A. B., J. P., -1-, P. N., -r, S., Š. – Prim.: J 1926, št. 241; SPor 1951, št. 30 (s sliko), 37; M. Rupel, LAZU 1952, 101–24 (s sliko in popolno bibliografijo, popravi: NIKO = Anton Debeljak); J. Pogačnik, Panonski zbornik 1966, 322–30; Stoletnica grafične organizacije na Slov. 1968, kazalo. Lgr.