Škrinjar, Albin (1896–1988)

Škrinjar Albin, biblicist, r. 13. sept. 1896 v Sežani rokodelcu Mihaelu in Frančiški r. Kjuder, živi v Zgbu. Obiskoval je osn. šolo 1902–8 v r. kraju, gimn. 1908–13 (1.-5. razr.) v Trstu, 1913–4 (6. razr.) v Gor., po vstopu jan. 1914 v jezuit. red na Dunaju in noviciatu pa 1915–7 (7. in 8. razr.) v Linzu in Kalksburgu pri Dunaju. Študiral je filoz. 1917–20 v Innsbrucku in Sarajevu, 1920–4 teol. v Enghienu (Belgija), 1925–8 pa v Rimu na Bibl. inštitutu. Bil je prof. sv. pisma in oriental. jezikov 1928–44 v Sarajevu ter po dušn. pastirovanju 1944–54 od 1954 v Zgbu. Vabilu A. Bea, rektorja rim. Bibl. inštituta, za tukajšnjo profesuro se Š. ni mogel odzvati. Obvlada glavne zahodnoevrop. jezike, gršč., zlasti pa oriental. jezike: sumersko, asiro-babilon., hebr., aramej., sirščino, arab.

Objavil je: Isus Krist. Njegov lik, život i njegova nauka. Razmatranja za sve dane crkvene godine. Zgb 1958, 1959, 3 zv., ciklostil; v slov. prevedel Jože Vovk. Jezus Kristus. Premišljevanja. Zal. Duhovne knjige, Trst 1962–3, I. d. 419 str., II. d. 479 str. (ocene: v hrv. originalu II., III. d., pismi dveh hrv. škofov in prof. dr. K. Vlad. Truhlarja z rim. Gregoriane; Fr. Dolinar, Glas slov. kulturne akcije 1963, 15. apr.); razprave, članke (okr. 26) s svetopisem. temami 1927–64 v lat. (Verbum Domini 1927, 272–8; 1931, 99–105, 233–42; 1932, 248–53; 1933, 8–16, 182–6, 232–9, 277–80, 295–301, 333–40; 1934, 40–8, 289–95, 361–7; 1935, 331–9, 355–62; 1936, 333–8, 361–8; 1937, 10–20, 97–106, 268–79; 1938, 143–50, 168–77; 1939, 52–9, 91–6; 1940, 210–8, 234–40, 278–86, 340–50; 1942, 18–24, 51–6; 1943, 22–9, 77–88, 115–21, 138–46; 1963, 60–72, 175–85; 1964, 3–16, 49–60); nekaj poglavij (ib. 1963, 1964) obširnega komentarja k listom sv. Janeza, napisanega za veliko, pozneje zamrlo znanstv. svetopisem. zbirko Cursus Scripturae Sacrae, katere sodelavec je bil Š. od 1938; v franc. (rim. časopis Biblica 1930, 291–321, 426–49; 1931, 27–40; 1935, 1–24, 113–40); a zgodovini hrv., slov., srb, prevodov sv. pisma (Zft f. Kath. Theologie 1960, 29 sl.); referate (Bogoslovska smotra 1966, 273–8; 1967, 111–4; Les épîtres de Saint Jean. Introduction. Notes; za prevod v malgaščino zaprosili 1965 franc. misijonarji na Madagaskarju; L’Ecriture sainte et les Exercices za mednar. kongres o duh. vajah sv. Ignacija Loj., Španija, avg. 1966); recenzije: nekaj nemških (v Biblica), hrv. (Crkva u svijetu 1968, 65–75; v Vrhbosni, Sarajevo). – Prim.: osebni podatki; Dictionnaire de théologie catolique XII, 1, str. 206; J. Lebreton, La vie et l’enseignement de J.-Chr., N.-S. I, Paris 1931, 309; N. Lazure, Les valeurs morales de la théologie johannique. Paris 1965, 11, 281, 308, 309; Slov. jezuiti. 1967, 11–5. *

ŠKRINJAR Albin, prof. in svetopisemski strokovnjak, r. 13. sept. 1896 v Sežani, u. 31. jul. 1988 v Zgbu in tam pokopan. Oče Mihael, obrtnik, mati Frančiška Kjuder. Po osn. š. v Sežani (šest let) je obiskoval 5 razr. drž. gimn. v Trstu (kot gojenec škof. konvikta). 1913 je odšel v 6. razr. v Gorico. Maturiral je kot jezuit v Kalksburgu pri Dunaju (v jezuitski noviciat je stopil na Dunaju 4. jan. 1914). Filoz. je študiral v Innsbrucku in v Sarajevu, teol. v Enghienu v Belgiji, kjer je bil posvečen v duhovnika 26. avg. 1923, in na Bibličnem inštitutu v Rimu Sv. pismo (1925-28). Dosegel je doktorat iz filoz. in teol. ter licenciat iz Sv. pisma. Po končanih študijih je bil prof. Sv. pisma in orientalskih jezikov in tak je ostal do svojega emerentiranja 1979. Predaval je na bogosl. učilišču v Sarajevu (1928–44), od 1954 pa na Filozofsko-teološkem inštitutu Družbe Jezusove na Jordanovcu v Zgbu, vmes je bil v dušnem pastirstvu. V obeh mestih je opravljal tudi zdaj eno, zdaj drugo izmed sorodnih služb, prefekta bogoslovcev v Sarajevu, spirituala bogoslovcev in hišnega spirituala, mnogo let prefekta študijev, voditelja duhovnih vaj, spovednika. Leta 1944 in še po vojni je vojaštvo zasedlo večji del semenišča v Sarajevu, da predavanja niso bila mogoča. Vendar je ostal v Sarajevu še deset let. - Pater Avguštin Bea, rektor Bibličnega inštituta v Rimu in poznejši kardinal, si je leta in leta prizadeval, da bi prišel p. Škrinjar v Rim za prof. na Inštitut. Š. se je več let skrbno pripravljal na to univ. profesuro, a jsl. oblasti mu niso dale dovoljenja. - Š. je bil nadvse priden človek in žilav znanst. delavec. Resno se je učil jezikov: latin., grš., staroslovan., hebrej., aramejskega, sirskega, asirobabilonskega, sumerskega, arabskega. Od modernih jezikov je govoril slov., hrv., it., nem., franc. in angl. - Vse njegovo delo je bilo prežeto s spoštovanjem do božje besede, do cerkvenega učiteljstva in znanstvene avtoritete strok. predmetov. Vse življenje je delal na Hrv. in v Bosni. Bil je v službi Cerkve pri Hrvatih, Hrv. mu je postala druga domovina, ki jo je z ljubeznijo posvojil. Večina njegovih del je napisana v hrv. jeziku. S svojimi številnimi prispevki je sodeloval v raznih znanstvenih revijah, tako: Verbum Domini, Biblica, Vrhbosna, Zeitschrift für katolische Teologie, Bogoslovna smotra, Cerkev v svijetu, Obnovljeni život, Divus Thomas. V Zgbu je 1958, 1959 objavil Isus Krist, Njegov lik, život i njegova nauka. Razmatranja za sve dane crkvene godine (3. zv. na ciklostil). V slov. jo je prevedel Jože Vovk: Jezus Kristus, Premišljevanja, Zal. Duhovne knjige, Trst 1962–63 (dve knjigi, prva 419 str., druga 479). 1975 je izšla v Zgbu njegova Teologija sv. Ivana. Svojim slušateljem je redno dajal skripta in v letih 1969–72 napisal nova.

Prim,: Osebni podatki; SBL III, 648 in tam navedena liter.; Slov. jezuiti, Mrb., apr. 1981 (razgovor); okt. 1988 (oznaka ob smrti); BV 1976, 578; GlasSKA 1963, 15. apr. (Fr. Dolinar, ocena Jezusa Kristusa); Glas koncila, KatG in Družina avg. 1988 (ob smrti).

Škerl