Škerlj, Stanko (1893–1975)

Škerlj Stanko, jezikoslovec, zgodovinar gledališča, brat Amata (gl. čl.), r. 7. febr. 1893 v Nov. mestu, živi v Lj. Obiskoval je 1899–903 v Nov. mestu osn. šolo, 1903–11 (mat. 1911) gimn., študiral romanistiko in germanistiko na Dunaju 1911–6, vmes v Florenci 1913–4, na Dunaju prom. 1916. Bil je 1917–30 v Lj. suplent in prof. na Mest. žen. real. gimn., vmes opravil 1918 prof. izpit iz italij. na Dunaju, iz nem. 1919 v Zgbu, se izpopolnjeval 1922–4 v roman. filologiji, zlasti lingvistiki v Parizu (Sorbonne, Collège de France, École pratique des Hautes Études, tu dipl. 1926). V l. 1930–4 je bil na univ. v Bgdu docent, 1934–46 izr. prof. za italij. jezik in književnost, v Lj. 1946 do upok. 1960 pa red. prof. roman. filolog., 1947–8 dekan filoz. fak; od 1969 je red. član SAZU; 1970 je dobil red zasluge za republiko Italijo »Grand’ Ufficiale«.

I. Izrazito usmerjen v sintakso roman. jezikov, predvsem italijanščine, je Š. objavil s tega področja: po disertaciji Syntaxe du participe présent et du gérondif en vieil italien (Paris 1926, École pratique des Hautes Études, obj. Bibliothèque de l’École des Hautes Études 1926; prejel od Institut de France Prix Volney 1928); razprave v: L’Italia Dialettale 1932. Pisa 1932; Beličev zbornik, Bgd 1937; Izdanja za III. medjunar. kongres slavista u Bgdu. 1939 (s prof. A. Belićem); SR 1950; RSAZU I. razr., 1950; Linguistica 1958; Atti dell’ VIII° Congresso internaz. di Studi Romanzi II., Firenze 1959; Actes du Xe Congrès international de Linguistique et Philologie Romanes. Paris 1965; Rivista di Cultura classica e medievale VII, 1965. Roma 1965. – Izhajajoč iz funkcionalnosti jezika, preskuša Š. veljavnost, uspešnost jezikovnih tvorb; dognati njihovo ustreznost miselni vsebini. Ugotovljeni vzrok neskladnosti med enunciacijo in enuciandumom so omejena jezikovna sredstva (govoreči uporablja že obstoječo nespremenjeno formulo v novi funkciji – stereotipizacija, gl. SR 1950). Kot pedagog pa si je prizadeval uveljaviti doslej manj upoštevano zgod. jezika in njegov sinhronist. študij.

II. Iz zgod. književnih in splošnokult. odnosov med Slov., Juž. Slovani in Italijani, iz slavistike: Italijanske predstave v Lj. v 17. do 18. st. (Kron 1934–6, dopolnj. ponat. kot knjiga Lj. 1936, razšir., predel. v pripravi; Mélanges Hauvette, Paris 1934 (isto); LZ 1927 (Goldoni), 1933 (Casanova in kranj. Lenčka); zbornik Oko Trsta (s prof. P. Skokom), Bgd 1945; Atlas Linguistique Méditerranéen (ribiška, sploh pomorska terminologija slov. ribičev v Sv. Križu pri Trstu; raziskave na terenu s prof. T. Logarjem 1966–7); – Strani pregled, Bgd 1934; Glasnik Istoriskog društva u Novom Sadu 1936; Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor 1938, Bgd; Ricerche slavistiche. Rim 1954; Studi in onore di E. Lo Gatto e Giovanni Maver. Firenze, s. d.; Slov.-srbskohrv. slovar (z R. Aleksićem in V. Latkovićem), Bgd–Lj. 1964.

III. Iz italijanske književnosti: Benvenuto Cellini. Življenje. Lj. 1938. – Razprave in eseje v: Strani pregled, Bgd 1933 (Goldoni), 1935 (Lauro de Bosis), 1940 (Leonardo da Vinci); LMSrpske 1934 (Leopardi); Mala biblioteka (Kolarčeve) ljud. univ., zv. 6, Bgd 1940 (Machiavelli); uvod v Francesca Petrarke, Soneti in kancone, poslov. A. Gradnik. Koper 1954.

Načelnega pomena so članki: o nalogah slov. romanistike (NS 1950, 167–74), prenatrpanosti univerze in nezaposlenosti intelektualcev (LMSrpske 1934; Socialni arhiv 1935, Bgd), o slovenstvu na Kor., v Primorju (NS 1951, 77–87). – Ocene, prikazi, beležke v: Archivio storico italiano 1915, 456–63, prvi Š-ev spis; Glasnik Istoris. društva u Novom Sadu; LMSrpske – Novi Sad; NRazgl; NS; Prilozi za književnost, jezik, istoriju i folklor. Bgd; SR; Srp. književni glasnik (Bgd); Strani pregled, ib.; Trideset dana, ib. – Š. je bil član jsle delegacije v Medzavezn. plebiscitni komisiji v Clcu 1920, jsle komisije za Mednar. študentsko pomoč od 1932 (sestanki: Sofija 1932, Ženeva 1933, Bgd 1935); Inštituta za mednar. vprašanja pri Ministr. za zun. zadeve v Bgdu 1945–6; pobudnik in soustanovitelj 1953 Lingvističnega krožka na filoz. fak. v Lj. (od 1955 Linguistica pri SR; Š. sourednik). – Prim.: ULj 74–6; E. Faral, Revue des Etudes Latines 1927; C. Battisti, L’Italia Dialettale 1928, 241; A. Schiaffini, ib., 282–5; A. Meillet, Bulletin de la Société de Linguistique de Paris 1929, 129 sl.; U. Urbani, L’Europa Orientale 1936, Rim; J. Kollross, Zft f. romanische Philologie 1936, 447–9; E. Damiani, Il Dramma 1938, Rim; M. Mally, La Ruota 1938, Rim; Meridiano di Roma 1938, 7. maja, 18. sept.; Delo 1963, št. 36 (s sliko); 1964, št. 180; 1970, št. 78 (s sliko); 342, pril. RTV (s sliko); Grad A[nton], NRazgl 1963, 73. Skubic