Škerlj, Milan (1875–1947)

Škerlj Milan, pravni pisec, v Lj. r. 4. sept. 1875, brat Amata, Ivana in Stanka, in u. 10. dec. 1947. Gimn. je obiskoval v Nov. mestu 1885–93, po odsluženem voj. letu študiral na pravni fak. na Dunaju, 1899 prom. Od 1898 je bil v sodni praksi pri okrož. sodišču v Nov. mestu, okt. 1900 opravil sodniški izpit, dec. i. l. bil imenovan za sodn. pristava v Mokronogu, 1902–3 študiral z drž. štipendijo na pravni fak. v Leipzigu trgovin. in menično pravo (prof. Strohal, Mitteis, Friedberg, Sohm) in pripravljal nedokončani habilitacij. spis iz delniškega prava. Jan. 1904 je bil prideljen kot sodnik brez stalnega službenega mesta dež. sodišču v Gradcu, jun. 1904 pravosodn. min. na Dunaju najprej kot sodni pristav, 1908 kot namestnik drž. pravdnika v Lj., 1909 min. podtajnik, 1912 tajnik, 1917 sekcij. svetnik. Tam je bil v legislativ. odd. in delal na zakonu o družbi z omejeno zavezo ter v administr. sekciji, kjer je sodeloval s personal. referentom za Primorsko in Dalmacijo in si pridobil zaslug zlasti za pravice slovenščine in Slov. pri sodiščih na Primorskem. L. 1914–8 je prebil večinoma kot voj. avditor, 1918 prevzel v poverjeništvu za pravosodje v Lj. sodne osebne zadeve, 1920 postal dvorni svetnik. Ker je želel sodelovati pri organizaciji slov. pravosodja, je od letn. semestra 1920 le honorarno predaval trgovin. in menično pravo na pravni fak.; 1921 upravitelj poverjeništva za pravosodje, 1922 oddelka v ministr. za pravosodje, 1924 poverjeništvo likvidiral; i. l. bil imenovan za red. prof. na pravni fak. in to ostal do smrti; 1924–5 in 1933–4 dekan, preuredil fakultetno poslovanje. Funkcijo prvega rektorja po osvoboditvi je 1945 iz zdravstvenih razlogov odklonil, bil pa preds. komisije za nostrifikacijo medvojnih semestrov in izpitov. Še pred ustanovitvijo pravne fak. je bil imenovan za izpraševalca trgovin. in menič. prava in za preds. komisije za pravosodni drž. izpit 1919–38; 1924–9 je bil honor. prof. za osn. nauke civilnega prava na tehn. fak. L. 1940 je postal redni član SAZU. Dec. 1945 je Š. prevzel pripravljalna dela v odd. za pravno terminologijo SAZU, izdelal izčrpna poročila, sestavil obširen seznam del, ki naj bi jih izpisali; apr. 1947 je bil določen za urednika in preds. terminološke komisije, tik pred smrtjo je še sestavil navodila in zbral krog izpisovalcev. – Za zakonodajno in znanstveno delo je prejel red sv. Save III. in II. razr. in red Jsl krone III. in II. razreda.

Kmalu po prihodu v Lj. (1918) je Š. nadaljeval delo na področju zakonodaje, saj so ga po lastnih besedah bolj zanimala vprašanja de lege ferenda kot de lege lata, in poudarjal, da se izogiba čistemu dogmatiziranju, vendar je proučeval najraznovrstnejša teoret. vprašanja, pogosto s primerjalno metodo, ker je bil dober poznavalec številnih dom. in tujih pravnih sistemov. Od 1921 je bil član zasebnopravn. odd. stalnega zakonodajn. sveta, 1929–31 član vrhovnega zakonodajn. sveta, sodeloval kot član raznih zakonodajnih komisij zlasti pri načrtih zakonov o menici in čeku, o gospodar. zadrugah, pomor. zakonu in pomor. pravnih uredbah ter zakonu o advokatih. Izdelal je zakon. načrte o: obročnih poslih, izvršilnih uredbah k trgovin. zakoniku (na tem delal že od 1921), branil kot zastopnik ministra za pravosodje načrt prvega in drugega dela (izdelal tudi motive) ne le v skupščin. odboru, marveč tudi v plenumu skupščine. Po sprejetju v skupščini je ta zakon 1938 izdal v slov. prevodu »kot začasno nadomestilo za sistem, ki ga je brez dvoma nameraval napisati«. Delal je marljivo tudi na tretjem delu zakona o trgovin. pravnih poslih, ki pa ni več doživel uzakonitve. L. 1945–7 je bil član pravniške posvetovalne komisije za sestavo ustave in osn. zakonov LRS pri preds. vlade in tudi sodeloval pri sestavljanju splošnih pogojev za Drž. zavarovalni zavod.

Kot strokovnjak za trgovinsko ali prometno pravo se je Š. največ ukvarjal s pravom trgovin. družb, z meničnim in čekovnim pravom, pa tudi z drugimi problemi svoje ožje stroke, kot je organizacija pravosodja in sodna statistika (kot slika za uresničevanje prava in pobuda za potrebne zakonodajne reforme). Skušal je komercializirati državljan. pravo, zlasti razne njegove pravne posle. O pravu trgovinskih družb je izdal: Das Gesetz vom 6. März 1906, RGBl. Nr. 58 über Gesellschaften mit beschränkter Haftung. Dunaj 1906, 16 + 189 str. (z obširnimi materialijami, odločbami leipziškega drž. sodišča ter s številnimi opombami in pojasnili); 1909² (razširjena, 16 + 246 str.); 1915³; predvidena četrta izdaja zaradi vojnih razmer ni več dozorela; Pravila naših delniških družb. 1926, 215 str. (ponatis iz TL), kjer je po skušnjah z njihovimi pravili prikazano »verno napotilo ustanoviteljem novih« (Sajovic); pisal razprave v SP (1914, 297–308; 1933, 126–44), APDN (1926, 89– 101, 171–88, 285–303; 1938, 58–62; 1939, 531–5), Spomenica za III. glavnu skupštinu Kongresa pravnika Kralj. SHS, Zgb 1927 (19–40), Pravni vestnik (Trst) 1928 (86–102), TL (1928, št. 17–30, 32–3, 35), Rivista del diritto commerciale (1939, 173–91; 1941, 64–76), obsežnejšo v ZZR (1942, 313–33; 1943, 262–80; 1944, 198–214), najpomembnejšo pa v LAZU 1943, 219–90; 1944, 1–132, kjer obravnava pravni položaj in pravna razmerja družb v nič manj kot 19 trgovin. in državljanskih zakonih. Po objavi zakona o gospodar. zadrugah, kjer je neutrudno sodeloval, je pisal o zadružnem pravu in v razpravah (Pravosuđe 1938, 427–37, 502–11; 1939, 160–70, 201–10; 1940, 85–92, 135–45; APDN 1939, 8–25; 1940, 276–99; SP 1939, 1–17, 57–66; 1940, 231–44; ZZR 1939, 207–41; 1940, 252–86) podal skoraj popoln njegov sistem; temeljito se je ukvarjal z meničnim in čekovnim pravom najprej v prvem učbeniku pravne fak. Menično pravo. Lj. 1922, 287 str. (s teorijo in meničnim pravom drugih jsl pokrajin in držav); Menični zakon in čekovni zakon z dne 29. nov. 1928. Lj. 1929, 10 + 324 str. (v uvodu predvsem pa v opazkah tolmačil pomen določb); Ženevske menične konvencije. 1936 (ponatis iz TL 1936), v razpravah v Pravnem vestniku (1923, 25–31; 1928, 3–35), TL (1926, št. 56–9; 1933, št. 127–34, 136), APDN (1928, 429–47; 1936, 26–40, 135–45), po izidu novega zakona v SP (1929, 132–44); tujino je seznanil z obema zakonoma v sistematičnem članku v Zft f. Ostrecht (1928, 1644–75) in nem. prevodom zakona (ib. 1929, 684–710–15), zadnja razprava v ZZR (1948, 197–242) je načela zlasti vprašanje besedil jsl zakonov, ki izhajajo v več jezikih, kar povzroča pogosto nerodne razlike. Uporabo meničnega prava v stari Lj. in del lj. gospodarstva je osvetlil in prikazal z objavo v SP 1944, 164–97. V pravo intelektualne lastnine sodijo objave v ZZR (1921, 273–303; 1926, 377–411: O izumu storjenem v službi), APDN (1924, 1–13, 91–102), TL (1927, št. 141–6), Zft f. Ostrecht (1927, 641–64: Das jugosl. Gesetz zum Schutze des gewerblichen Eigentums); za celotno trgovinsko pravo je prevedel Trgovinski zakon. 1937, 31 +332 str. (z uvodnim vsebinskim pregledom in stvarnim kazalom); napisal Pomen trgovinskega registra. 1933, 48 str. (ponat. iz TL 1933), ter razprave v: SP 1937, 149–57; 1938, 21–7, 49–60; 1942, 27–42; Narodno blagostanje 1937, št. 52; 1938, št. 1; TL 1938, št. 7; Mjesečnik 1940, 258–63; civilno pravo je obravnaval v svojem literarnem prvencu v SP 1899, 289–92, 321–31, ki kaže Š-evo zanimanje za medsebojne odnose civiln. in trgovin. prava, in v članku ib., 1936, 290–4, zlasti pa v pripombah k celotnemu drugemu (XVIII-XXXI pogl.) in tretjemu delu (I-IV. pogl.) Mnenja k predhodnemu načrtu o. državlj. zakonika za kraljevino Jslo. 1938, 49 str. (p. o. iz SP 1936–8); zavzemal se je zlasti za večjo komercializacijo obligacij. dela novega zakonika. V civilno procesno pravo in organizacijo pravosodja gre z G. Krekom (SBL I, 557–8) izdana Die österr. Zivilprozessgesetze im Königreiche der Serben, Kroaten und Slowenen. Fassung end Anwendung in ihrem Geltungsgebiet Dalmatien und Slowenien. Dunaj 1928 (3. dodatek k IV. izdaji Neumannovega komentarja k civilnim pravdnim zakonom, tudi p. o. 224 str.). Ta knjiga je prvič obdelala naše civilnopravdno pravoznanstvo in prva prinesla izsledke dom. pravosodstva; naloga avtorjev je bila zlasti ugotoviti, kateri prvotni predpisi so še v veljavi in kaj je spremenila nova jsl zakonodaja in praksa. Po vsebini in načinu prekaša Neumannovo delo (SP 1935, 278). Razprave iz sodne problematike: SP 1901, 6–11, 33–42; 1921, 145–55, 237–48; 1922, 173–205; 1923, 159–60; 1926, 235–53; Č 1925–6, 26–44; Spomenica na prvi zbor pravnika Kraljevine SHS v Zgbu. 1924, 114–8; prikaz razvoja pravosodja, zlasti ureditev po 1918 je razprava Pravosodje v Sji v prvih 10 letih po zedinjenju, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Lj. 1928, 388–422. Š. se je ukvarjal tudi z letalskim pravom (TL 1925, št. 47–52, 54–5), tiskovnim pravom (Zft f. osteuropäisches Recht 1926, 308–28), pisal osmrtnice (J. Babniku, SP 1928, 36–40; Čedomiru Markoviću, ib. 1937, 305–7; Greg. Kreku, ZZR 1941, 1–41), ocene (SP 1928, 60–71 Franc Klein), kritike (vseh je 54), ki jih je objavljal v APDN, Mjesečniku, SP, TL in Zft f. Ostrecht. Š-evi članki (po številu 11) so nastali iz predavanj v društvu Pravnik. – Prim.: rkp. avtobiografija do l. 1912; Šuklje, Sodobniki 215, 216; Spominski almanah 336, slika 215; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929. Lj. 1929, 528–9 (z bibliogr.); J 1935, št. 204 (s sliko); LAZU 1938–42, 125–30 (s sliko); J. Polec, ib. 1943–7, 30, 106–25 (s sliko); SPor 1947, št. 300 (s sliko); R. Sajovic, ZZR 1948, 3–24 (s sliko). Mur.