Škerlj, Božo (1904–1961)

Škerlj Božo, antropolog, r. 28. sept. 1904 na Dunaju univ. prof. dr. Milanu (gl. čl.) in Pii r. Srebrè, u. 10. nov. 1961 v Lj. Po mat. 1922 na II. drž. gimn. v Lj. je tu študiral biol.-geogr. skupino na filoz. fak., dipl. 1926, se 1926–7 specializiral na Karlovi univ. v Pragi (prof. Jan Matiegka) in tu prom. 1927, s štipendijo čsl. vlade se izpopolnjeval v Brnu in Pragi 1927–8. Služboval je v Lj. na Šol. polikliniki 1929–46, vmes z Rockefellerjevo štipendijo študiral 1931–2 v Nem., na Norveškem, se 1933 habilitiral kot priv. docent za antropologijo na univ. v Lj., bival kot štipendist tujih držav 1934 v Varšavi 3 mesece. L. 1944 je bil interniran v Dachauu, postal 1946 izr. prof. lj. univ.; s štipendijo je bil 1952–3 v ZDA, Angl., Franc., Švici, od 1953 red. univ. prof. L. 1955 je bival na Bližnjem vzhodu, Egiptu, 1956 1 mesec na Švedskem, 1957 na Poljskem, ponovno v ZDA, 1958 v Opavi (ČSSR). – Ustanovil je v Lj. 1946 edini jsl antropol. inštitut, 1958 pobudil Antropol. društvo Jsle (njegov stalni predsednik), bil med ustanovitelji Etnološ. društ. Jsle, stalni zastopnik jsl antropologov in etnologov na mednar. kongresih, dolgoletni član strok. sveta Sekcije za arheol. na SAZU, več znanstv. organizacij, mdr. častni član Antropol. društ. Vel. Britanije in Irske, Polj. antropol. društva. Predaval je zlasti v Lj. (Ljud. univ., Prirodosl. društvo, RTV), Bgdu, Londonu, na mnogih mednar. kongresih in simpozijih. Dobil 1955 Levstikovo nagrado, 1961 red dela z zlatim vencem.

Izredno plodoviti Š. (11 knjižnih del, ok. 200 znanstv. in strok. razprav v ok. 30 najpristojnejših revijah) je mdr. objavil: Človek. Lj. 1934, Mala knjižnica 2; Izvor in razvoj človeka. Lj. 1946, 1947², Poljudnoznanstv. knjižnica SKZ 4; Splošna antropologija v osnovnih potezah. Lj. 1948, 1959²; O človeških rasah in rasizmu. Lj. 1949, Poljudnoznanstv. knjiž. 22; Fizično pubertetni razvoj lj. srednješolcev. Lj. 1950; Razvoj človeka (antropogeneza). Lj. 1950; Nevšečno sorodstvo. Lj. 1955; Neznana Amerika. Lj. 1955; Palme, piramide in puščave. Lj. 1956; Ljudstva brez kovin. Lj. 1962; Misleči dvonožec. Lj. 1963. – Strok. članke mdr. v dom. listih: ArhV 1951, 1952; BiolV 1954, 1955; Et 1938; Evgenika 1936, 1937; GV 1928, 1937; PR 1935; RSAZU III, 1953, I. razr.; 1963 (z J. Brožkom); ZdrV 1930–1, 1934–6; ZstV 1947; po 1945 v: Mlada pota, Mladina, NRazgl, Pionir, Pionirski list, Proteus, SPor, Srednješol. list, Tov; – v tujih listih: Acta Neerlandica Morphologiae Normalis et Pathologicae, Utrecht 1938; American Journal of Physical Anthropology 1953; Anthropologie, Praha 1927, 1930, 1932; Anthropologischer Anz. 1931; Archiv f. Frauenkunde, Leipzig 1930, 1932; Archiv f. Gynaekologie, Berlin 1935, 1936; Ciba Zft 1937; Gesundheit u. Erziehung, Leipzig 1935; Human Biology 1953, 1954; Klinische Monatsblätter f. Augenheilkunde, Stuttgart 1937; Mediz. Welt, Berlin 1936, 1937; Úchylná mládež 1929; Zft f. menschliche Vererbungs- u. Konstitutionslehre. Berlin 1939; Zft f. Morphologie u. Anthropologie, Stuttgart 1930; Zft f. Rassenkunde, Stuttgart 1935–8, 1940, 1942; Yugoslavia. An anthropological review for 1952–4, Yearbook of Anthropology 1955, New York 1955 idr. (celotno bibliogr. gl. Antropološka bibliogr. o Jsli. Antropološko društvo Jsle. Posebno izdanje. Sveska 1, Bgd 1963). – Š. je izšel iz vrst biologov (ne medic.), k antropologiji je prišteval (po angloamer. konceptu) tudi etnologijo in arheologijo; proučeval je fiz. antropologijo, antropogenezo, vprašanja higiene, sociologije, telesne kulture, probleme človeških ras. Posebno pozornost je posvečal slov., deloma splošno jsl razmeram. – Prim.: Spominski almanah 336; ULj 30–2; Delo 1959, št. 104 (s sliko); 1961, št. 310 (Zei Miroslav, tudi NRazgl 1961, 515); ArhV 1961, 211–2 (s sliko); BiolV 1961, 3–5 (s sliko); 1962, 123–33 (Vlahović Petar); GV 1961, 202; Hadži J(ovan), Proteus 1961–2, 97; Acta anatomica 1962, Vol. 50, Basel; Dolinar-Osole Zlata, Argo 1962, 84–6; Novak Vilko, SE 1962, 264–5; G. Pilarić, Homo, 14. Bd., 1. H., 1963, Berlin-Frankfurt/Main; A. Pogačnik, Bibliografija Udruženja anatoma Jsle. Zgb 1969, 20. Bfn.