Škerjanc, Lucijan Marija (1900–1973)

Škerjanc Lucijan Marija, skladatelj, dirigent, pianist, kritik, publicist in muzikolog, r. 17. dec. 1900 v Gradcu (Avstr.) učiteljici Ivani, živi od 1903 v Lj. Osn. šolo in. klas. gimn. 1911–9 (z mat.) je obiskoval v Lj., se glasbeno izobraževal pri A. Ravniku (SBL III, 42), J. Chlumecki, D. Koblarjevi (ib. I, 228) klavir, S. Premrlu (ib. II, 490–1) harmonijo in A. Lajovicu (ib. I, 607) kontrapunkt; 1920–1 študiral na konservatoriju v Pragi, 1922–4 na GA na Dunaju (J. Marx kompozicija, A. Trost klavir), 1924–7 v Parizu (Schola cantorum: V. d' Indy, J. Lefèbvre), dipl. iz kompozicije in estetike; 1930 iz dirigiranja na konserv. v Baslu (prof. Felix Weingartner). L. 1922 je postal učitelj oz. prof. na šoli GM, 1926 na drž. konserv. GA, od 1945 je prof. na AG, kjer predava kompozicijo; bil je 1945–7 rektor, 1925–45 dirigent orkestral. društva GM, 1950–5 upravnik Slov. filharmonije, od 1949 je red. član SAZU. Prejel je: 1927 Palmes académiques; 1947, 1948 Prešernovi nagradi, 1949 jubilejno Prešern. nagrado (za Sonetni venec); 1964 Herderjevo, za življenjsko delo.

Med številnimi Š-čevimi deli so najvažnejša: Simfonija v treh stavkih, 1916; I. simfonija v A-duru, 1931; II. simf. v h-molu, 1938 (SAZU 1961); III. simf. v C-duru, 1941 (SAZU 1963); IV. simf. v H-duru za godala, 1940 (SAZU 1955); V. simf. v F-duru, 1943 (DZS 1949). Koncert za violino in orkester v enem stavku, 1927; Koncert za klavir in orkester v a-molu, 1940 (DZS 1949, SAZU 1955); Fantazija za klavir in orkester, 1944 (DZS 1949); Koncert za violino in orkester v A-duru, 1944 (SAZU 1956, DSS 1960); Allegro de Concert za violončelo in orkester, 1947; Concertina za klavir in godalni orkester v D-duru, 1949 (DSS 1956, 1963); Koncert za fagot in orkester, 1953; Koncert za harfo in orkester, 1954; Koncert za klarinet, godala, tolkala in harfo, 1958 (DSS 1964); Koncertantna rapsodija za violo in orkester, 1959; Koncert za flavto in orkester, 1962; Koncert za klavir, levo roko in orkester, 1963 (SAZU 1967); Lirična uvertura 1926; Slavnostna uvertura, 1933; Dramatična uvertura, 1941; Svečana uvertura, 1961; Largo v E-duru za veliki orkester, 1920; Preludio za godalni orkester, 1933 (Univ. Edit., Dunaj 1935); Jadransko morje … fantazija in fuga za godalni orkester … 1935; Nocturne. Poème choréografique, 1940; Mařenka. Koreogr. simf. pesnitev po noveli Ivana Cankarja Spomladi, 1940; Introduzione e rondo, 1957; Gazele. Sedem orkestralnih pesnitev, 1950 (SAZU 1957); Sedem dvanajsttonskih fragmentov za godalni orkester, 1959; Sedem skladb za godala, 1958 (Zimmermann, Frankfurt a. M. 1959); Problemi. Šest orkestralnih etud, 1962; Elegija za basklarinet in komorni orkester, 1963. Komorne skladbe: I.–V. godalni kvartet (I., C-dur, 1917; II., D-dur, 1921; III., Sonatina, 1925, SAZU 1966; IV., 1935, SAZU 1966; V., fis-mol, 1944–5, Bgd 1945, SAZU 1966); Plesni motiv za ansambel pihal in godal, 1927; Quintette pour instruments à vent, 1934; Intermezzo romantique za violino in klavir, 1934 (GM 1941; DZS 1952, v bibliogr. 1957); Dve bagateli za violino in klavir, 1938, 1941 (GM 1943, DZS 1956); Elegija za štiri violončele, 1943; Etuda za štiri violončele, 1943; Notturno za violino in klavir, 1943 (GM 1943); Tri lahke skladbe za violino in klavir, 1944; Godalni kvintet, 1945 (SAZU 1955); Elegična melodija za violo in klavir, 1952; Pet liričnih melodij za violončelo in klavir, 1953 (DSS 1954, DZS 1955); Concertone za štiri violončele, 1954; Tri drobne skladbe za violo in klavir, 1958; Elegija na motiv I. V. Rebikova za basklarinet in klavir, 1959; isto za violončelo in klavir, 1959; štiri ditirambične skladbe za violino in klavir, 1959 (Chester, London 1959); Enajst etud za kvartet violončelov, 1961; Mala suita za godalni kvartet, 1961; Lahkomiselna suita za saksofon in klavir, 1964; Klavirske skladbe: Sonatina v g-molu, 1925; Štiri klavirske skladbe, 1925 (Gutmann, Leipzig-Dunaj 1927); Pro memoria 13. II. Tema con 4 variazioni, 1927 (GM 1929); Tri klavirske skladbe, 1928; Intermezzo, 1933; Sedem nokturnov, 1935 (DZS 1954); Pastorale, 1936 (DSS 1956); 24 diatoničnih preludijev. Za pet prstov … 1936 (GM 1936, DZS 1954); Improvizacije, 1942 (GM 1944, DZS 1962); 12 variacij brez teme, 1944 (GM 1945, DSS 1957); 6 klavirskih skladb za eno roko, 1945–50 (SAZU 1952); 12 preludijev, 1954 (DSS 1954); Sonata v Es-duru, 1956 (SAZU in DSS 1958); Mala baročna suita za dva klavirja štiriročno, 1956; Orgelske skladbe: Preludij in fuga v e-molu, 1944; Tokata in fuga v c-molu, 1944. Vokalno-orkestralne: Die Schneekönigin, opera, 1913; Ujedinjenje (A. Gradnik), kantata, 1936; Sonetni venec (Fr. Prešeren) v 2 variantah: 1.) za soliste, moški zbor in orkester, 1937–8; 2.) v 3 delih za soliste, mešani zbor in orkester, 1948 (SAZU 1960–1). Vokalne: Beli oblaki. 66 samospevov, GM 1920 (tudi posamezno pri DSS 1957, 1959, 1961 in 1965); Iskre (K. Baljmont), za žen. zbor, 1919; Tri kmetiške (Fr. Zbašnik), za mešani zbor, 1924 (GM 1927; DZS 1956); Najine oči … (M. Dauthendey), 1928; Sentimentalni nar. napevi za glas in klavir. 1930; Zdravica (Fr. Prešeren), za moš. zbor 1944–5 (DZS 1949); Epigrami (Fr. Prešeren), za moš. zbor, 1944 (DZS 1949). Slov. maša za bariton solo in dvojni godalni kvartet, 1940. Mladinske skladbe: 10 mladin. skladb, 1940 (GM 1944, DSS 1948, 1950); 3 mladin. skladbe … 1942; 6 mladin. pesmi za eno- in dvo-glasni otroški zbor s klavirjem, 1949; Spomin, 1957; Tri mladin. skladbice, 8 ročno, 1958; Juri Muri v Afriki … (T. Pavček), 1965. Scenska glasba h gledal. delom (Molière, Žlahtni meščan, 1922; Šola za žene, 1945; Kritika šole za žene, 1950; Sganarelle ou le cocu imaginaire, 1950; L'Impromptu de Versailles, 1950; I. Lah, Pepeluh [mladin.], 1924; Ed. Rostand, Cyrano de Bergerac, 1924, 1952 [radij. slušna igra]; J. Rožencvet, Čarovna palica, 1933; Shakespeare, Mnogo hrupa za nič, 1947) ter filmska glasba: Fr. Prešeren. 1849–1949, 1949; Fr. Kosmač, Ti loviš! 1960. – Od 1918 dalje je objavljal številne kritike in članke v revijah, strok. glasilih in dnevnikih (J, LZ, Sd, S idr.), predaval v RTV Lj., napisal knjige oz. učbenike: Nauk o instrumentih. 1933; Nauk o harmoniji. 1934; Nauk o kontrapunktu. 1934 (vse razmn. kot rkp.); E. Adamič … 1937; J. Mihevec … 1938, 1957²; Lajovčeva čitanka. Antologija … 1938; Kontrapunkt in fuga. I. del 1952; II. del 1956; Anton Lajovic. SAZU 1958; Od Bacha do Šoštakoviča. 1959; Harmonija. 1962: Glasbeni slovarček v dveh delih … 1962 (Kozmos 6. zv.), 1970² (izpop.); Kompozicijska tehnika J. Petelina-Gallusa. SAZU 1963; Nauk o instrumentih. 1964; Oblikoslovje. 1965 (prim. Delo 1967, št. 51).

Š-čevo bogato in raznoliko skladatelj. delo se je začelo že v gimn. letih. To obdobje obsega nekaj opernih poskusov, simfonijo in vrsto komornih del ter samospevov, ki so ostali neznani (deloma v rkp, deloma uničeni in izgubljeni). Izjema je zbirka Beli oblaki (sedem samospevov), ki vsebuje nekaj najvrednejših stvaritev slov. glasb. literature te vrste. Neposredno po maturi je Š-čevo pozornost pritegnila najprej orkestralna kompozicija (Grottesca, 1919; Largo v E-duru, 1920). Če je zdaj nekaj časa še vedno orientiran v pozno romantiko, je v njegovem delu kmalu jasno opazen nagib v sodobnejšo izraznost. To je čas resnega eksperimentiranja z modernimi sredstvi pa vzoru K. Szymanowskega in zmernega A. Schönberga. Ta začasni in vendar dovolj značilni preobrat razodevajo zlasti: Pro memoria 13. II. za klavir (1927), Koncert za orkester (1926) in Violin. koncert v enem stavku (1927). Okrog 1930 je Š-čev osebni slog že dokončno izoblikovan; v tem obdobju zrele ustvarjalnosti, ki je svojstven spoj pozne romantike, impresionizma in novejšega glasb. razvoja, ga z romantiko vežejo predvsem čustvena toplina in neposrednost, z impresionizmom pa poseben smisel za zvočno barvitost. Značilno je, da si je v zadnjem času osvojil tudi dodekafonijo (Sedem 12-tonskih fragmentov). Š. je izrazit svetovljan in se ne naslanja na ljud. motiviko. Težišče je simfonično področje, kjer se večinoma izraža v dognanih klas. oblikovnih okvirih; njegova glasba je pretežno lirska, ne manjka ji tudi dramat. momentov; poudarek je na spevni melodiji in bogati harmoniji. Š. sodi med najpomembnejše skladatelje slov. sodobne glasbe starejše generacije. – Prim.: SN 1926, št. 292; Ant. Lajovic, Zbori 1929, 20–1; 1930, 55–6; J 1931, št. 55 (s sliko); Kron 1935, 254 (s sliko); SN 1938, št. 52 (s sliko); Sd 1940, 203–11; J 1942, št. 10; SBibl 1945 –; LSAZU 1948–9, 216–20 (z bibliogr.); LdP 1950, št. 300; SPor 1950, št. 296 (s sliko); SGR 1951, 18–20; PDk 1952, št. 256; Grove's Dictionary of Music and Musicians. London 1959, VII, 828; NRazgl 1960, 578; Sedem dni 1960, št. 50; TT 1960, št. 50; H. Riemann, Musik-Lexikon. Mainz 1961, 690; J. Andreis, D. Cvetko, S. Klajn, Histor. razvoj muzičke kulture u Jsli. Zgb 1962, 512–3; Muzička enc. 2, Zgb 1963, 675; D. Cvetko, Stoletja slov. glasbe. Lj. 1964, 277–8; Delo 1964, št. 82 (s sliko); 1966, št. 341 (s sliko); Musik in Geschichte u. Gegenwart. Basel …, 1965, XII, 748–9; Koncertni list slov. filh. 1968–9, št. 7, 18–20. Svc.