Širok, Štefan (1849–okoli 1890)

Širok Štefan, feljtonist, r. 4. apr. 1849 v Ravnici nad Solkanom Martinu in Neži r. Belingar, u. okr. 10. apr. 1890 v biv. Nikolajevu (juž. Rusija). Po gimn. 1861–9 v Gor., kjer mu je bil sošolec Jos. Kocijančič (SBL I, 482–3), je študiral na Dunaju slavistiko in klas. filologijo ter bil 1872 predsednik društva Slovenija, na gor. gimn. suplent 1872–4, semkaj pripravil pot Fr. Levcu (ib., 640 sl.), jeseni 1874 je bil na Dunaju, potem učil na šoli DCM v Trstu, končno odšel v Rusijo, kjer je bil prof., nazadnje ravnatelj v Peterhofu. – Š. se je v Gor. udeleževal polit. dela, bil v tesni zvezi z družino Mat. Doljaka (ib., 144) v Solkanu in ženin Pavline Doljak (pozneje Pajkove, ib. II, 257–9), ki mu je posvetila velik del svojih pesmi. Š. je za Sočo oskrboval polit. dopise z Dunaja, se izkazal kot vnet mladoslov. agitator; posredoval vesti o polit. razmerah na Goriškem in v dunaj. Sloveniji (5 pisem 1871–5, Levčeva korespondenca, ovoj 40/h); o slov. emigrantih-štipendistih na Ruskem (pismo D. Boletu 1879, Bleiweisova zapuščina, NUK, Ms 876, III/2, št. 3). – Pospeševal je lit. delo v dunaj. Sloveniji, tam bral 1870–1: Nekaj v opravičenje zgodovinarja Gaj. Sall. Crispa; Prvo pismo mladi Sloveniji; Blagor norcem; 1874–5: novelo Mavrica. Pošiljal je (šifra MR, Š.) hudomušne, v mladoslov. duhu pisane podlistke v Sočo mdr.: Iz Gor. na Trnovo (1871, št. 1–3), potopisne črtice; Pomladansko cvetje (ib., št. 11), kritika; Spomini (ibidem 1872, št. 8, 30); Današnje potovanje (ib., št. 15); V naših hribih (ib., št. 27–8); V Prešernov spomin (ib., št. 37); Prešernova slavnost v Gor. (ib. 1873, št. 2, 10); Iz devete dežele (ib., št. 10); Ženstvo pri Grkih in Rimljanih (ib., št. 39–43). Kot feljtonist se je navduševal za prozo H. Heineja (Levcu 8. avg. 1871). Bil je tudi sodelavec Pavlihe (3 pisma iz 1870, Levstikova zapuščina, NUK, Ms 941, ovoj 29). – Prim.: r. matice župnije Trnovo (zdaj v Grgarju); izvestja gor. gimn. 1862–9, 1873–4; Šuklje I, 63–4, 149; isti, Sodobniki 109, 112, 117; Vencajz 129; SN 1890, št. 83; SS 1890, 113; Dan 1913, št. 545. Kr.

ŠIROK Štefan, publicist, r. 4. apr. 1849 v Ravnici pri Grganju, u. okoli 10. apr. 1890 v Nikolajevu ob Črnem morju (Rusija). Oče Martin, kmet, mati Neža Belingar, gospodinja. Gimn. je obiskoval v Gor. (1861–69), sošolec Fr. Podgornika, Jos. Kocijančiča (PSBL II, 84–85) in Hilarija Zorna. Bil je odličen dijak in se je po maturi vpisal na dunajsko U. Študiral je klas. filologijo in slavistiko. Nov. 1872 je postal suplent za klas. jezike na gor. gimn. Konec 1874 se je vrnil na Dunaj z namenom, da nadaljuje študij, vendar ga ni končal. Kasneje je učil v Trstu, 1878 pa je odšel v Rusijo. Od 1. maja 1878 do 1. febr. 1880 je bil slušatelj slovan. učiteljskega inštituta v Petrogradu; ta ustanova je dopolnilno šolala tiste pripadnike avstr. Slovanov, ki so se javili za poučevanje klas. jezikov v Rusji. Š. je bil kasneje ravn. gimn. v Peterhofu, kjer je pa zbolel in bil na lastno željo prestavljen v južno Rusijo. Š. je bil eden prvih in rednih sodelavcev gor. štirinajstdnevnika »Soča«, zanj je prispeval novice in več podlistkov. Dva semestra je bil preds. dunajskega študentovskega društva Slovenija in imel v okviru tega društva v š. l. 1870/1871 tri predavanja. V tem času je tudi sodeloval pri Levstikovem Pavlihi. Ljubezensko razmerje s Pavlino Doljakovo, pesnico in pisateljico, poznejšo soprogo dr. Janka Pajka, je očitno prekinil Š.; posvetila mu je 12 pesmi v zbirki, ki je izšla v Mrbu 1878. Š. je bil v mladoslov. taboru in bil v Gor. član neformalne skupine »collegium ucenjacorum goritiense«, ki si je nakopala obilo staroslovenske kritike. Š. je v Rusiji preživel skoraj dvanajst let, njegovo takratno življenje ni raziskano. Podgornikov Slovanski svet je ob Š-ovi smrti obžaloval, da mu je bolezen onemogočila publicistično delovanje.

Prim.: SBL III, 624 in tam navedena liter.; B. Marušič, Primorski čas pretekli, Koper 1985, 343–63.

B. Mar.