Širok, Albert (1895–1985)

Širok Albert, književnik, r. 22. febr. 1895 v Kozani (Gor. Brda) šol. upravitelju Andreju in Mariji r. Čadež, živi v Lj. Obiskoval je 1908–12 nem. gimn. v Trstu, 1912–5 slov. učiteljišče v Gor., 1915–6 v Trstu (mat. 1916). Učiteljeval je 1916–30 v Trstu: tu pod vodstvom M. Skrbinška (SBL III, 335–8) in E. Kralja (ib. I, 552) igral 1919–20 v slov. gled., 1920 opravil usposob. učit. izpit v Tolminu, 1924–6 režiral v tržaš. šentjakob. gled. (E 1926, št. 42). Po prihodu v Jslo je bil v Lj. tajnik Mlad. matice 1932–41, referent za ljud. prosveto pri ban. upravi 1932–45, pri ministr. za prosveto 1945–6, urednik Mlad. knjige 1946 do upok. 1951.

Izdal je pri Mlad. knj.: Pionirska slikanica (1946), verzi; Zlata vrtnica. Armenska pravljica (1957); prevode: Carlo Collodi, Ostržek (1951, 1960², 1965³); Cesare Del, Popotovanje piščeta Pikca (1952); G. Bertinetti, Jure in njegova ušesa (1954); Anne Frank, Dnevnik iz skrivališča (1957); Alb. Manzi, Mreže se zapirajo (1957); E. Schnabel, Po sledovih Ane Frank (1960); Horst Münnich, Zamorska dežela ob Poprovi obali (1960); Indijanske pravljice (1961); Frank Arnau, Na vročem asfaltu Ria (1964); Vojin Šantić, Japonska (1964); Šiptarske pravljice (1965); L. Pirandello, Izmena (Prešern. družba 1965). Predelal je: Zlatko Bisail, Edvard Rusjan (Mlad. knj. 1958); Jože Vergan, Od Marezig do Madrida (Borec 1962); R. Pušenjak, Spomini proletarca (ib. 1963). – Napisal je uvode mladin. knjigam: Karel širok, Trije bratje in trije razbojniki (1951); Iv. Vovk, Na mejniku dveh svetov (1955); T. Seliškar, Rudi (1958³); Janko Samec, Čenča Marina(1965). – Sodeloval je s pesmimi, prozo in članki mdr. pri publikacijah: DS, KGM, Knjiga, M (1921), NR, Obz, P, UT, Zk; Pomorstvo (Reka); E, Luč, Naš glas, Njiva, Novi rod, Učit. list (vse Trst); Istra (Zgb) npr.: Na Rožniku (Njiva 1919, št. 15); Pri Iv. Cankarju (Kres 1921–2, 87–92); Pri Avg. Andr. Buciku (E 1926, št. 281); Pri primor. upodabljajočih umetnikih (Luč 1928); Alb. Sirk in njegove zgodbe (Fr. Šijanec, Albert Sirk. Trst 1952); Maksim Gaspari o Prešernovi podobi (Prošernov koledar 1971, 33–40). – Psevd.: Pavel Senca (DS 1916). – Prim.: osebni podatki; Bibl Mlad. knj.; SDL II, 155; Bibliografija, Zgb 1957, I/2, 428–9; 1963, II/1, 120; Prevodioci Jsle. 1970, 170. Kr.

ŠIROK Albert, šolnik, literat, prevajalec, r. 22. febr. 1895 v Kozani v Brdih, u. 3. okt. 1985 v Lj. Mati Marija Čadež, kmetica, oče Andrej Širok, šolnik (Loke prd Kromberku, 3. sept. 1858 – Trst, 28. dec. 1911), je kot učitelj služboval na Brjah pri Rihemberku, v Opatjem selu, v Kozani, kjer je bil tudi obč. tajnik, in vmes v Šmartnem in Kojskem. 1903 je nastopil službo voditelja šole CMD pri Sv. Jakobu v Trstu. Takrat je bilo od 11 otrok, ki so se mu rodili v zakonu, živih še sedem: Milka; Karel, pesnik (gl. čl.), Albert; Valerija, por. z narodnopolit. delavcem A. Gerbcem (gl. čl.), je bila 1931 z možem konfinirana in se je 1932 preselila v Lj., kjer je u. 7. nov. 1978; Ivanka, por. Geniram, u. v Trstu; Andrej je u. med drugo svet. vojno v internaciji v okolici Trevisa; Božena, por. Dekleva, pianistka. Slednja dva sta se preselila z materjo v Lj. 1936; poslej je od številne Širokove družine ostala v Trstu le Ivanka. Širokovi so v Trstu stanovali v stavbi, ki so ji rekli »na stari policiji«, pri Sv. Jakobu, kjer se je odvijal del prosv. življenja tega trž. okraja. Tu je bil tudi sedež raznih društev (za nekaj časa Pevsko društvo Ilirija, Godbeno društvo Viktor Parma idr.). Andrej Širok je ustanovil pri Sv. Jakobu Pogrebno društvo (1904-1966). Na »stari policiji« je Širokove obiskal tudi Ivan Cankar. Po požigu Narodnega doma je tam delovala podružnica GlasbM in so vadili zbori GlasbM, Ilirija in Kolo; tu je bila knjižnica in so se odvijali razni tečaji. Center društvenega življenja je bil dom Širokovih tudi v zadnjih letih legalne aktivnosti. - Alb. Š. je obiskoval osn. š. v Kozani in Trstu, pripravnico v Trstu, nem. gimn. v Trstu (1908–12), slov. učiteljišče v Gor. (1912–15); med vojno je obiskoval v Trstu zaposlovalne tečaje in maturiral pred gor. komisijo v Lj. 1916. Eno leto je učil v Bazovici, pet let v Škednju (1917–22), pri Sv. Ivanu, vmes eno leto kazensko na Katinari, ker je nastopil proti uvedbi samo it. pisanih spričeval. 1925 so ga odpustili in je dobil mesto učitelja na zasebni šoli (bivši CMD) pri Sv. Jakobu v Trstu (1925–30). V vsem tem času se je ukvarjal z gledališčem, prirejal pred vojno z bratom Karlom zabavne večere v Narodnem domu v Trstu, nastopal tam kot igralec pod režijo M. Skrbinška in E. Kralja v sezonah 1918/19 in 1919/20. Oba brata sta sodelovala pri gledal. predstavah v Škednju. Albert je ob Cankarjevih večerih 1921 tam igral Maksa v Kralju na Betajnovi. Zelo aktiven je bil Š. pri predstavah Šentjakobske čitalnice v letih 1924/26, ko je ta postala glavno kult. središče po požigu Nar. doma in ko so bile tudi v Škednju gledal. predstave po 1922 onemogočene. Šentjakobsko skupino je večkrat režiral, sodeloval pri režiserskem tečaju in nastopal do poslednje predstave jul. 1926. Predaval je v Ljudskem odru, kjer je bil odb. in knjižničar, pel in opravljal blagajniške posle v Kumarjevem Učiteljskem zboru. V teh letih je bil večkrat pod polic. nadzorstvom, po nekaj dni zaprt, 1922 pa so ga v škedenjski šoli fizično napadli. Po zaprtju šentjakobske šole se je 7. apr. 1931 izselil v Lj, Prevzel je mesto tajn. Mladinske matice (1932-41) in hkrati referenta za Ljudsko prosveto pri banski upravi (1932-45). 5. jul. 1940 je bil na poseg nem. policije v Lj. aretiran pod obtožbo, da je bil vezni člen med bratom Karlom in ilegalno organizacijo v Jsli, kar je sam vedno zanikal (Ferenc). Po zasliševanju v Bgdu so ga izpustili, 1941 so ga v Lj. aretirale it. oblasti in ga 23. jun. istega leta internirale v Citta Sant'Angelo v Abrucih. Po padcu faš. je iskal zvezo z it. partizani pod Gran Sassom in se vrnil domov mar. 1944. Od 1945 do 1946 je delal na Ministr. za prosveto, potem do upokojitve 1951 kot urednik pri MK, ki jo je tudi pomagal ustanoviti, od 1964 je urejal Obzornik. - Pisati je začel že kot dijak. Urejal je dijaški list Refleksi mladih (šapirograf., Gor, 1915–16, zadnja številka Trst), pri katerem so sodelovali poznejši znani kulturniki. Pesmi, prozo in članke je objavljal v raznih časopisih in revijah (E, Njiva, NG, NRod, Učit. list. Kres, DS, KolGorM, M, NR, Zk, UT, Istra, P, Obz, Knjiga, Pomorstvo, LDk). Kot samostojna knjiga je izšla Pionirska slikanica (MK 1946), verzi; 1976 pri ZTT Moja srečanja s Cankarjem. Spomine na umetnike je objavljal tudi v period. tisku: Pri Avgustu Andreju Buciku (E 1926, št. 281); Pri Francetu Bevku (NG 1927, 540); Pri Vasiliju Mirku (NG 1927, 38); Pri primorskih upodabljajočih umetnikih (Luč 1928); Maksim Gaspari o Prešernovi dobi (Preš. kol. 1971, 3340); Srečko Kumar (UPZ - 50 let, Lj., 25–30). Napisal je libreto za komično opero Mira Sancina Casanova (uprizor. v Mrb. v sezoni 1931/32). Prevajal je iz it., nem. in srbohrv.: C. Collodi, Ostržek (1951 in 10 ponatisov); C, Dei: Popotovanje piščeta Pikca (1952); A. Frank, Dnevnik iz skrivališča (1957); Zlata vrtnica. Armenska pravljica (1957); A. Manzi, Mreže se zapirajo (1977); E. Schnabel, Po sledovih Ane Frank (1960); Irske pravljice (1961); Indijanske pravljice (1961); V. Šantić, Japonska (1964); Šiptarske pravljice (1965); H. Geitzhaus, Sanje o eldoradu (1971) - vse pri MK. Pri LdP je izšel prevod L. Pirandella Vdovec gre na zrak (1954); pri Prešer. družbi: L. Pirandello, Izmena (1965); U. Troy, Sedem nas je (1967); I. Calvino, Steza pajkovih gnezd (1968); Palazzeschi, Sestre Materassi (1969); A. J. Cronin, Luč (1971); G. Parise, Zaroka (1973). Popoln seznam prevodov v SLNP. Uredil je knjigo brata Karla Trije bratje in trije razbojniki, ji napisal uvod ter pisal uvode v knjige raznih avtorjev (Iv. Vovk, T. Seliškar, J. Samec), deloval kot mentor ter pridobil več pisateljev za mladinsko literaturo. - Psevd. Pavel Senca (DS 1916). Sirkova karikatura Alfo. Š. je izšla v E, po vojni v PDk in v lj. Gled. listu.

Prim.: SBL III, 623 in tam navedena liter.; SGL III, 693; Moder, SLNP, 299; S. Janež, Zgod. slov. knjiž., Mrb. 1957, 563, 611; Prosv. zbornik, Trst 1970, 101–07; Pismo A. Široka D. Pahorju, 9. nov. 1976, Ods. za zgod. pri NŠKT; Vprašalna pola, istotam; A. Rejec, Osemdeset let K. Široka, PDk 23. febr, 1975 s sl.; A. Širok, Moja srečanja s Cankarjem, Trst 1976; A. Šavli, Vrsta skozi čas, PDk 7. dec. 1977; Umrla V. Gerbec Širok, PDk 12. nov. 1978; Ferenc, Tigr, pass.; Sv. Jakob, 127 pass., 119 in 211 na skup. sliki; 75 let GlasbM, Trst 1985, 9, 42; Alb. Širok, Delo 15. okt. 1985 s sl.; N. L., V spomin na Alb. Široka, PDk 15. jan. 1986 s sl.; Minka Pahor, Liki iz naše preteklosti, RAITrstA 15. maja 1986.

ldt