Šimec, Amalija (1893–1960)

Šimec Amalija, bakterio-epidemiologinja, organizatorica socialne medicine, r. 30. okt. 1893 v Tržiču na Gorenj. bivš. lastniku furnir. žag Alojziju in njeg. drugi ženi Mariji r. Janc, u. 21. okt. 1960 v Lj. Tu je obiskovala vadnico, viš. ljud. šolo pri Sv. Jakobu, nato klas. gim. (mat. 1914). Študirala je medic. na Dunaju in v Pragi (prom. 1920), vmes delala na kirurgiji etapne bolnice v Lj. (počitnice 1915–7), kot pomožni zdravnik v vojni bolnici Gottfried v. Preyer-Stiftung na Dunaju (1917–okt. 1918) in v tamkajšnem otroš. sanatoriju (okt. 1918–1919). Postala je 1920 sekundarij v Lj., se 1921–2 specializirala iz bakterio-epidemiologije ter opravila tečaj iz hematologije v Zgbu in na Dunaju, vodila 1922–5 prvo bakt.-epidemiološko ustanovo za Sjo v Lj. Izpopolnjevala se je Š. z Rockfellerjevo štipendijo v soc. medicini v ZDA in Kanadi 1925–6, nato se kljub tamkajšnjim vabljivim ponudbam (zlasti prof. Mih. Pupin, SBL II, 600) vrnila v domovino. Bila je ravnateljica 1926–31 šole za zaščitne sestre v Zgbu, nato v Lj. šol. zdravnica 1932–4, od 1935 šefinja social.-medic. odd. pri Higienskem zavodu, od 1945 načelnica odd. za vrhovno sanitarno inšpekcijo pri ministr. za zdravstvo. Poziv (sept. 1945) za predavateljico na medic. fak. in na TVŠ je morala zaradi bolezni odkloniti, a svoj oddelek vodila še do upok. 1947.

Š-eve delo je izrazito pionirsko. Organizirala je: med kor. plebiscitom zasilno bolnico v Škofičah pri Vrb. jezeru (9.–17. okt. 1920); prvo bakteriol.-epidemiološko ustanovo v Lj. in uredila 1923 enako v Celju (tudi žival. infekc. bolezni, ker še ni bilo veter. bakt. laboratorija); prvi večmesečni socialno-zdravstv. vzgojni tečaj kot pripravo za socialno šolo za ženstvo; 14-dnevne strok. nadalj. tečaje za medic. sestre; dezorganizirano Šolo za zaščitne sestre v Zgbu spravila na mednar. višino. Sestavila je načrte in predloge za: dezinsekcij. zavod za lj. bolnico; (nerealizirani) zavod za reedukacijo ogroženih deklet; nov učni načrt iz higiene za sred. šole. Borila se je za gradnjo delav. stanovanj v Trbovljah (v dobrem letu zgradili 120 stanovanj); za vključitev obrtn. učencev v splošno zdrav. zaščito. — Predavala je v Lj. (šole, radio, Zdrav. društvo), na podeželju v Sji, Hrv., Bolgariji, Poljski, raznih mestih ZDA. Študij. potovala še v Angl., Franc., Nem. Kot delegat Sje je bila na Balkan. kongresu za zaščito mladine v Atenah 1936.

Znanstveno je raziskala 1922 bacil paratyphi Hirschfeld (zadnje kontrolne izsledke preprečilo lastno obolenje za tifusom); virulenco Kochovega bacila pri rastoči alkaliteti oz. aciditeti gojišč ter izpadanje akcesornih bakterij pri tem postopku (v Albany, New York 1925). Objavila je vrsto člankov Zdravstveni nasveti za družino in dom. (M 1933, 1934; predelano v knjigi 1935, MK 78; ocena: Praprotnik Sabina, M 1935, 355), pisala o L. Pasteurju (M 1923, 107–8); od 1926 pa v: AS, Gospodinja, International nursing review 1930, Kmečka žena, LV 1928, M, NŽ, Sestrinski vjesnik, Zgb, Vigred, Za vjeru i dom, Zdravje. — Prim.: osebni podatki; Kragl, Tržič 361 (s sliko); Spominski almanah 213 (slika), 335; Naš dom, New York 1925; Književni glasnik 1935, 29–30 (s sliko); KMD 1954, 68. U. M.