Šijanec, Fran (1901–1964)

Šijanec Fran, umetnostni zgodovinar, brat Draga Maria, r. 31. dec. 1901 v Poljčanah, u. 16. jan. 1964 v Mrbu. Tu je obiskoval. osn. šolo in klas. gimn. (mat. 1921), vmes bil 1918 Maistrov (SBL II, 14–5) borec in 1920 krajši čas na Kor. Študiral je umetn. zgod. na Dunaju 1921–2 (prof. Jos. Strzygowski) in v Lj. 1923–7 (prof. Iz. Cankar, SBL I, 72), bil pomožni kustos NarG 1925–6, prom. 1928. Specializiral se je 1928–9 na pariški Sorbonni za umetnost novega veka, 1931–2 bil pom. kustos NM, 1933–41 prof. na gimn. v Celju, 1941 interniran, izseljen v Srbijo (Čuprija, Kruševac), se 1942 vrnil v Sjo. Do apr. 1945 je služboval v Lj. kot kustos NarG, po 1945 bil član komisije za kulturno škodo in federaln. zbirn. centra, okt. 1945 do konca 1948 direktor Zavoda za spomen. varstvo LRS, do sept. 1950 Mest. muzeja, 1950–4 prof. na II. gimn., hkrati hon. predaval na AUU in AG, sept. 1954 do apr. 1957 je bil na Reki konservator Spomenišk. zavoda, od nov. 1959 do smrti pa v Mrbu direktor Zavoda za spomen. varstvo.

Š. je zvesto spremljal sodobno dom. in tujo umetnost, še bolj pa splošno umetnostnozgod. vprašanja, ki jih je obravnaval z njemu lastno sistematiko. Služb. dolžnosti in bolezen sta mu puščali malo možnosti za znanstv. delo. Najbolj se je posvečal a) štaj. baroku: disertacija o slovenjgraških slikarjih Fr. Mih. in Jan Andrej Strauss (ZUZ 1929, ČZN 1932; gl. čl.). V zadnjih življenj. letih se je zanimal zlasti za krog Attemsovih freskantov (Kron 1957, 146–55), Baročne freske v Brežiškem gradu (Posavje 1959, 43–51). Vidno sled je zapustil v proučevanju b) moderne slov. umetnosti: monografija Albert Sirk. Trst 1952; Sodobna slov. lik. umetnost. Mrb 1961, najobsežnejše Š-evo delo, plod dolgoletnega zbiranja in študij. dognanj; poleg likovne je zajel tudi panoge uporabne umetnosti, z obilico dragocenih podatkov, a manj smotrno razčlenitvijo gradiva. — Kot osebni znanec mnogih slov. lik. umetnikov se je Š. v kritiki zavzemal za napredno, avantgardistično stremljenje v slov. umetnosti, zlasti za razvoj lik. umetnikov v Mrbu. Napisal je: številne članke v slov. in jsl glasilih, revijah (DP, DS, Kron, LdP, Mrb Zg, NOja, NSd, Obz, PDk, Planine ob meji, Razgl, 7 dni, Umetnost 1936–45, VMb; bibliogr. v arhivu SBL); preglede tuje in dom. umetnosti za: dodatek k slov. izdaji Salomon Reinach, Apolon. 1957; Batušić, Umjetnost u slici. 1957; ELU 1959–64. Postavil je razstavo slikarja Matija Jama (SBL I, 372–3) 1942, zanjo sestavil katalog. Po drugi svet. vojni je reševal številne spomeniške probleme, zlasti v Mrbu in ok., nastopal na mednar. srečanjih konservatorjev. — Šifre: F. Š.; A. C.; D. F. (oboje v Umetnost). — Prim.: osebni podatki; F. Stele, ELU IV, 366; isti, Sinteza 1964, 89; Delo 1964, št. 16 (M. Kunej), št. 17 (S. Mikuž), s sliko; S. Vrišer, NRazgl 1964, 54; B. Avsenak, VMrb 1964, št. 13; B. Teplý, ib., št. 14; Sergej Vrišer, ZUZ 1970, 245–6. Všr.