Šiftar, Vanek (1919–1999)

Šiftar Vanek (Ivan), politični in kulturnopolitični delavec, r. 26. maja 1919 na Petanjcih srednj. kmetu Jožefu in Apoloniji r. Debelak, živi v Mrbu. Osn. šolo je 1925–30 obiskoval na Tišini, niž. gimn. 1930–4 v Mur. Soboti, višjo od 1934 v Ptuju (1938 mat.), do 1941 študiral pravo na lj. univ. Od jul. 1941 je živel pod ileg. imenom Horvat Ferenc v Prekmurju in na Madž. kot kmetij. delavec, 1943 bil zaprt, pod polic. nadzorstvom, mobiliziran v trensko enoto v Keszthely. Od avg. 1944 je bil član OO OF za Prekmurje (sekretar Rogan), marca 1945 pobegnil k rdeči armadi, od jun. polit. aktivist v Mur. Soboti in načelnik odseka za soc. skrbstvo in zdrav. varstvo OLO. Že 1949 si je s strok. izpitom pridobil pravice, ki jih daje sodniški izpit; 1952 je dipl. kot izr. slušatelj na pravni fak. v Lj., podipl. študij na Inšt. za sociol. in filoz. je končal z doktoratom iz družbenopolit. znanosti: Oblike delav. soodločanja in upravljanja v industrij. podjetjih, uzakonjene v Evropi po okt. revoluciji. 1965, 1969² (tiskana in razširjena: Delav. soodločanje in upravljanje v industrij. podjetjih). Dec. 1968 se je habilitiral za docenta družbenopolit. sistema SFRJ na pravni fak. v Lj., od marca i. l. predava na fak. za polit. vede v Zgbu (oblike delav. soodločanja in upravljanja v Evropi do 1950, 1. sem. podiplom. študija), od 1963 pa je prof. za družbenopolit. sistem Jsle in osnove delov. prava in socialne varnosti na Višji pravni šoli v Mrbu. V l. 1946–53 je služboval kot okrajni javni tožilec v Ljutomeru, Kranju in Mrbu, kot okrož. tožilec v Nov. mestu in kot pomočnik okrož. tožilca v Celju; 1953–8 je bil zvezni poslanec in hkrati sekretar občin. komiteja KP ter preds. OO SZDL v Mur. Soboti, 1958 tajnik vrhovnega sodišča v Lj., 1958–60 preiskovalni sodnik, sodnik za mladoletnike in namestnik preds. okrožn. sodišča v Mur. Soboti, od 1961–3 svetnik GO SZDL Sje, nato preds. komisije za družbeno samoupravljanje pri okraj. sindik. svetu v Mrbu. — Bil je odlikovan z redom dela III. stopnje, 1970 z redom republike z bronastim vencem.

Od sprejema v KP poleti 1945 do 1958 je MI član OK, kjerkoli je služboval, v Ljutomeru tudi preds. OO OF, v Pomurju je bil 1951 izvoljen za republ. poslanca, 1953 za zveznega, 1965 v republ. organizac., polit., 1969 v kulturnoprosv. zbor; kot zvezni poslanec je bil član zakonodaj. odbora in več komisij. Vodil je komisijo, ki je pripravljala prvo konferenco samoupravljalcev v Mrbu (5. in 12. marca 1968), zanjo pripravil teze in napisal uvod k 42 objavljenim referatom (prim.: Informator okraj. sindikaln. sveta Mrb 1968, št. 2; DEn 1968, št. 10, 11). Kot član pripravljalnega odbora je pomagal pripravljati simpozij o strokovnih in vodstvenih delavcih v gospodarstvu na Bledu (18.–20. apr. 1968). Udeležil se je aktivno vrste strokovnih simpozijev in kongresov družbenopolit. organizacij in izdelal več analiz s področja samouprave, javnega mnenja, socialne sestave, lokalnega tiska in delovnih organizacij, ki jih hranijo arhivi: SZDL Mur. Sobota; v Lj.: mdr. Inštitut za javno upravo, Sekr. za notr. zadeve SRS, Sklad B. Kidriča in univ. prof. J. Goričar ter L. Vavpetič.

Že na gimn. v Ptuju je bil preds. dij. kult. prosv. društva Setev, po maturi knjižničar, 1940–1 preds. Kluba prekmur. akademikov. Pred 2. svet. vojno je sodeloval z leposl. prispevki, kulturnopolit. razmišljanji in poročili s prekmur. tematiko v NR, Zk, almanahu Setev (ptuj. gimn. 1937–8), predvsem pa v Mladem Prekmurcu in MV, po vojni pa v ČZN, Dialogi, LdP, Naše gospodarstvo, NRazgl, NOja, Odsevi, TurV, VMrb ter v pomur. tisku. Članki in razprave s področja samoupravljanja in družb. upravljanja: Obmur. Tednik 1955, št. 5; Pomurski vestnik 1957, št. 29–30; 1960, št. 50, 52; NRazgl 1960, 231–2; Zadružni koledar Pomurja 1960, 79–84; Naše gospodarstvo 1960, št. 9; 1963, št. 10; 1966, št. 11; Delo 1964, št. 78; VMrb 1964, št. 9, 11, 14, 15, 83; 1966, št. 7 (pos. izdaja za delavce v tujini); socialnih vprašanj Pomurja: Tov 1953, 176; Zadr. koledar Pomurja 1960, 52–6; Rodna gruda 1965, št. 4; Svet ob Muri 1958, 47–61, 216–37; spominski članki o sodelavcih lendavske LdP in Mladega Prekmurca: Obmur. Tednik 1954, št. 21, 39, 40; VMrb 1954, št. 231; Zadružni kol. Pomurja 1960, 112–3; Delo 1964, št. 271; Pomur. Vestnik 1964, št. 39; NOja 1951, 51–3; Panon. zbornik 1966, 146–7 (Naci Kranjec-Pajlin); Obmur. Tednik 1954, št. 21 (Tone Plej); Pomur. Vestnik 1959, št. 15 (Ali Kardoš…); 1962, št. 45 (Iv. G. Kovačić); 1964, št. 29 (Kajuh in Prekmurje); Zadružni kol. Pomurja 1962, 104 (Lojze Hajdinjak) idr. Napisal je knjigo Cigani. 1970, 232 str. (prim. Delo 1970, št. 78; Anthropos 1970, III–IV); uredil 1939–40 levičar. revijo Mladi Prekmurec (s sodelavci); Moj svetovalec. I., II., 1960–1 (pravni priročnik); Ob naprednem tisku (s ponat. zaplenjene 17. številke II. letnika LdP in z bibliogr. Nikice Brumen), 1962; Ivan Regent in Iv. Kreft, Progresivna preusmeritev polit. življenja med vojnama v Sji in Trstu. 1962, 1964² (razširjena, z nasl. Progresivna Sja, Trst, Kor. Soavtor J. Pleterski); Iz spominov in srečanj. 1963 (zbornik o Cvetku Golarju z bibliogr. J. Munde); 30 let LdP. 1964 (anonimno); Izbrani materiali o razvoju ljud. oblasti v Jsli 1941–5. 1966 (skripta); zbral in uredil pa: Slavko Osterc. 1963 (spomini na skladatelja z njegovo neobjavljeno prozo); zbirke pesmi: Naci Kranjec-Pajlin, Ker sem človek… 1960; Lajos Vlaj, Verzek. 1961 (v madž.); proze: B. Kreft, Kalvarija za vasjo in druge povesti iz Prlekije. 1961; M. Kranjec, Zlata kočija. 1967 (Moja knjižnica). Za ponatis je pripravil E. Kardelja Potovanje skozi čas. 1964 (dal pobudo za prevod v madž.); sodeloval pri zbiranju in urejanju zbornika Spomeniško Pomurje. 1956. V l. 1952–62 je bil predsednik izdajateljskega sveta Pomur. Vestnik, 1954–9 predsed., 1959–62 podpreds. založn. sveta Pomurska založba (pobudil je izdajanje pomurian), 1956–8 član uredn. odbora revije Svet ob Muri, 1960–2 Zadružnega kol Pomurja, od 1965 je član uredn. odbora ČZN, od 1966 pa član založn. sveta založbe Obzorja v Mrbu; iniciativen in skrben preds. okraj. sveta za delo, eden od pobudnikov za ustanovitev in več let predsed. upravn. odbora Študij. knjižnice v Mur. Soboti.

Doma na Petanjcih ureja s starši in Marjeto Kolman zaščiten vrt spominov vojnih grozot: vanj zasajajo Š-jevi prijatelji in znanci drevesa ter grmičevje iz taborišč smrti iz časov 2. svet vojne in iz krajev, pomembnih za zgod. NOB. — Prim.: osebni podatki; SBibl 1945–; Tov 1969, št. 47; VMrb 1969, št. 136; Vestnik (Mur. Sobota) 1969, št. 13 (s sliko), 20 (s sliko); 1970, št. 18. Liška