Slovenski biografski leksikon
Šetina Franc, šolnik in pisatelj, r. 11. sept. 1853 v Mokronogu kmetu Janezu in Ani r. Dolinar, u. 16. febr. 1916 v Črnomlju. Obiskoval je gimn. v Nov. mestu 1866–71, učiteljišče (2. in 3. letn.) v Lj. 1872–4 (mat. 1874, usposoblj. izpit 1878). Učiteljeval je od 4. jan. 1875 do smrti na osn. šoli v Črnomlju, prevzel šol. vodstvo 12. apr. 1895, 1903 postal nadučitelj. V počitnicah 1882 se je udeležil kmetij. tečaja za učitelje na Slapu pri Vipavi. — V Beli krajini se je Š. popolnoma udomačil in si vsestransko prizadeval za njen napredek. Ves čas svojega bivanja v Črnomlju je vidno nastopal v tamkajšnjem javnem življenju: nad 30 l. je bil član okrajn. šol. sveta; deloval v učitelj. organizaciji, v gasilskem društvu, v občin. odboru; bil je soustanovitelj in funkcionar črnomalj. posojilnice, Nar. čitalnice, podružnic DCM in KD; vneto se je zavzemal za gradnjo belokranj. železnice; pridobil si je sloves izvrstnega govornika in predavatelja. Kot prizadeven učitelj in ugleden javni delavec, je močno vplival na razvoj kmetijstva v črnomalj. okraju; posebno skrb je posvečal vinogradništvu. — V letnih poročilih osn. šole je priobčil več poljudno napisanih razprav, v njih je obravnaval mdr.: domačo vzgojo, sadjarstvo, živinorejo, vinarstvo, začetke izseljevanja Belokranjcev v Ameriko. Sodeloval je pri spomin. knjižici, izdani ob odprtju novega šol. poslopja (1890). O učitelj. zadevah je dopisoval v UT, v mlajših letih objavil vrsto mladin. pesmi in nekoliko pripovednih spisov (V 1872–4, 1880); tri Š-ove pesmi je uglasbil A. Nedvěd (SBL II, 197–8) za zbirko šol. pesmi Slavček (1879 in ponat.), najbolj znano, Ptiček, je postavil v dvoglasje L. Kramolc (Mladina poje. 1964, 2. del). — Prim.: r. matice; poročila osn. šole v Črnomlju; učitelj. šematizmi; UT 1916, št. 4; Fr. Lovšin, ib., št. 6. — Slika: Rudolf Badjura, Jugoslovenske Alpe. I, 1922, 141 (z Alf. Gspanom st.). Kln.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine