Šerko, Alfred st. (1879–1938)

Šerko Alfred st., nevrolog, psihiater, r. 16. jul. 1879 v Cerknici veleposestniku, trgovcu in gostilničarju Francu in Zofiji r. Obreza, u. 14. jan. 1938 v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1884–9 v r. kraju, v Lj. nižjo utrakvist. in višjo nem. gimn. 1889–97 (mat. 1897), študiral na Dunaju od 1897 filoz. ob močnem vplivu Rich. Kraffta-Ebinga (psihopatologija) in Sigmunda Freuda, tu prom. 1903 z disertacijo Ueber d. Begriffe des Wesens bei Spinozza. Nadaljeval je študij na medic. fak. predvsem osn. psihiatrije (prof. dr. Ervin Stransky, pri njem prakticiral že kot študent) in prom. 1909. Bil je zdravnik-volonter v Münchnu na psihiatrični kliniki, kjer mu je prof. Emil Kraepelin (gojil psihiatrijo kot znanost) zaupal proučevanje paranoidnih psihoz; 1912–4 asistent na dunaj. kliniki za živčne bolezni (Jul. Wagner-Jauregg), zanimajoč se predvsem za tumorje hrbtnega mozga. L. 1914 je Š. bival v Trstu kot priv. nevrolog-psihiater ter izvedenec za nevrologijo in psihiatrijo pri dež. sodišču, nato bil mobiliziran, v Galiciji in v Karpatih, 1917–9 vodil v Gradcu opazovalni odd. garnizij. bolnišnice ter pridobil veliko prakso v presoji simulacije. Ko navzlic znanstv. kvalifikaciji ni dobil 1919 na Dunaju priv. docenture, se je i. 1. habilitiral na češ. univ. v Pragi z razpravo Rückenmarkgeschwülste, do jeseni 1919 pa je bil v Lj. nevrolog v garnizij. bolnišnici, sodeloval pri ustanovitvi univ., postal red. prof. medic. fak. za nevrologijo in psihiatrijo, 1920 strok. predstojnik in šef odd. bolnišnice na Poljanskem nasipu ter se zavzemal za delovno terapijo in razvedrilo bolnikov. Bil je večkrat dekan, prodekan medic. fak., 1930–2 rektor univ., se boril za njen obstoj, za popolno medic. fak. in priključitev klinik nanjo (SN 1920, št. 192, 292; Avtonomist 1921, št. 9; S 1923, št. 111; 1933, št. 10; NDk 1925, št. 259; Medic. pregledi 1926, 9–11).

Š. je že v Münchnu ustvaril nov pojem parafrenije za posebno obliko paranoidne psihoze (ločil od shizofrenije) in je E. Kraepelin Š-v novi izraz prenesel v svojo psihiatrično diagnostiko (Z. ges. Neurol, Psychiat. 1912, 617–38; Mschr. Psychiat. Neurol. 1916). Na sebi je Š. študiral tedanjim zdravnikom še neznani vpliv alkaloida meskalina, se najbolj približal psihič. stanju shizofrenikov, dobil neprecenljive podatke o psihopatol. fenomenih. meskalina ter napisal: Im Mescalinrausch (Jb. Psychiatr. Neurol. 1913, 355–66), najpomembnejše delo, še danes veljavna osnova za študij o psihopatol. stanjih (Š-a je citiral celo K. Jaspers v znameniti knjigi Allgemeine Psychopatologie. 5. unver. Aufl. Mit 3 Abb. Berlin u. Heidelberg 1948, 49, 53, 59, 61, 71, 77, 389); Živčevje človeka za zdravnike in medicince. 1924–5. I. Anatomija. 1924; II. Fiziologija. 1925 (oboje s slikami); O psihoanalizi. Lj. 1934, kjer zavrača Freudovo psihoanalizo kot terapevtsko metodo; razprave v publikacijah: Z. ges. Neurol. Psychiat. (1914, 262–318; 1919, 21–78, 98–135); Jb. Psychiat. Neurol. (1919, 212–321), Psychiat.-neural. Wschr. (1938, 26–7); LV (1919, 461–6), SP (1921, 18–30), Proteus (1935, 133–40), ponat. predavanja (ŽiS 1932, št. 6); duhovite, jezikovno izklesane eseje, kritike, kozerije (gl. Bibl LZ). — Š. Je bil izreden poznavalec alpskih kač, ljubitelj prirodosl. ved (v Lj. skušal osnovati živalski vrt), velik prijatelj študentov, več let starešina Akad. pev. zbora, ljubitelj knjig; njegovo knjižnico je odkupila Štud. knjižnica v Mur. Soboti. Svetovno znan je po knjigi Karla Jaspersa (o. c.). — Prim.: Pirc, Bibl. 136; Zgod. slov. univ. v Lj. do 1929, 528; Kron 1934, 246 (s sliko); 1938, 48–9 (s sliko); J 1938, št. 17; Lopašič Radoslav Z., LV 1938, 139–40; S 1938, št. 3, 11 a (s sliko), 12; SN 1938, št. 11 (s sliko); Srpski Arh. celok. Lek. 1938, 466–7; Hribar Miroslav, ZdrV 1938, 1–2 (s sliko); Magajna Bogomir, ib., 3–4; KMD 1939, 82–3 (s sliko); Bibliografija Srpskog arhiva 1918–41. Bgd 1948, 135; Biographisches Lexikon der hervorragenden Ärzte. 1880–1930. München–Berlin 1962, Bnd 2, str. 1444; Poslanstvo slov. zdravnika. Lj. 1965, 171–4 (s sliko); Ferlan Melita, Medic. razgledi 1967, 331–3 (s plaketo); Ivan Logar, PČZ 1969, 110–1 (s sliko). — Slika: portret v olju (1931 slikal Milan Klemenčič) v Anatom. inštitutu v Lj. S. G.