Šegula, Franc Serafin (1860–1938)

Šegula Franc S., nabožni pisec in časnikar, r. 21. avg. 1860 v Moškanjcih kmetu Martinu in Katarini r. Sok, u. 15. maja 1938 v Mrbu. Obiskoval je osn. šolo v Gorišnici in Ptuju, gimn. v Ptuju (1873–7) in Mrbu (1877–81), študiral bogosl. tu (1881–3) in v Gradcu (1883–5; ord. 1885). Bil je kaplan v Hatzendorfu pri Fehringu 1885–7, Gomilici (Gamlitz) 1887–9, Lučanah (Leutschach) 1889 in Radgoni 1889–90, župnik pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu 1890–900. Šel je 1900 v pok., v Mrbu prevzel uredništvo M. Vošnjakovega deficit. lista Südsteir. Post (ust. 1881, v slov., konservat. duhu), ga saniral, preimenoval v Südsteir. Presse, a ga moral 1906 ustaviti, ko mu je KTD odrekla dotedanjo podporo. Š. je bil nato župnik pri Sv. Roku ob Sotli, 1913 zaradi oglušelosti odšel dokončno v pok., živel 1914–38 na Pragerskem in v Mrbu.

Napisal je priročnika za cerkv. upravljanje Die Intercalarrechnung. Ein Handbüchlein f. Pfarrprovisoren. Gradec 1892; Diarium Ordinis seu Annotatio functionum sacerdotalium. Gradec 1896; številne molitvenike in pridige: Die Maiandacht eines Jerusalempilgers. Gradec 1890, 1892²; Šmarnice romarja jeruzalemskega. Mrb 1909; Jezus prijatelj otrok ali Pustite otročičem k meni priti! Dunaj 1912 (po A. Jaisu); Sv. Alojzij, zaščitnik mladine. Dunaj 1912; Bogomila, molitvene bukvice za slov. dekleta. Dunaj 1915; Na Kalvarijo, 31 križevih potov. Mrb 1915; zbirko pridig Novi pridigar, Naš Gospod. Pragersko 1915. — Opisal je svoje 2-mesečno potovanje po Palestini in Egiptu l. 1889 (Sonntagsbote, Graz 1890; SGp 1892), se še pozneje vračal v Palestino in jo proučeval (VBV 1909, 207–14); ostro kritiziral (ib., 201–7) Lampe-Krekove Zgodbe sv. Pisma (MD 1903–8) v Krekovem nadaljevanju: zastarele, tudi nepotrebne, nepravilno razvrščene in označene slike; napačno opisane pokrajine, stavbe; pomote v lokaciji nekat. svetopis. dogodkov; obravnaval stanovska vprašanja (VBV 1899, 1900, 1909) in misijone (KMD 1900, 1901; VBV 1901).

Še kot bogoslovec je prevedel v nem. Jurčičevo povest I. E. Tattenbach (Südsteir. Post 1883, št. 75–104), objavil razne povesti (SV 1898; KMD 1885, 1905; SGp 1907, št. 56–8), leposlovne prispevke z orientalno snovjo (KMD 1885; Sloga-Novi slov. Štajerc 1909, št. 42, 46, 47, 52; 1910, št. 5, 6, 8, 12; 1911, št. 7, 11–3, 24, 36, 39, 49, 50), knjižna poročila (Literat. Anz., Gradec; Internat. Literaturber., Leipzig; M 1922, 1932; Književni glasnik MD 1936).

Š-ovo vedno živo zanimanje za polit. vprašanja izpričuje brošura Za svetovno razsodišče (Pour l’Arbitrage). Lj. 1913, 1914,2 1915,3 govor amer. industrialca, prof. M. A. Carnegieja. Poslal jo je tudi svojemu dolgoletnemu znancu Jos. Stritarju, z njim po 25 letih obnovil redno zvezo (89 dopisov, osvetljujočih pesnikova stara leta; gl. Stritariana v Štud. biblioteki, Mrb). Š. je objavil Stritarjev življenjepis (SIT 1914, 10, 5), v njem usodo svoje prve pesmi V temnem logu (1876); 1918 se je za v Aspangu v pomanjkanju živečega pesnika zavzel, poskrbel preselitev v Rog. Slatino, izdajo zbirke Strunam slovo (Lj. 1922), ga obiskoval, pripravljal izdajo njeg. nem. spisov, sam v nem. prevedel Zorina, sestavil še Stritarjev podrobni življenjepis, navedel in analiziral njeg. dela, vse do 1872, zbral njeg. rokopis. gradivo, dokumentacijo o njem (vse odstopil Štud. bibl., Mrb); Stritar mu je posvetil pesmi: Domovini hvala (ZbD 1953, II, 316, 384), Prijatelju (ib.). Zelo razgledani, plodoviti Š. je sicer objavil okr. 66 spisov (lastna izjava 1900), zaradi večnega nemira in presedlavanja na razl. področja ni zapustil pomembnejših del. — Prim.: šematizmi sekov. in lavant. škofije 1885–938; konvolut Stritariana (Štud. bibl., Mrb); Slekovčeva kartoteka (Pokrajin. arhiv, Mrb); MohBibl; J. Glaser, Mariborski kol 1932, 71–4; isti, GMDS 1939, 386–92; S 1938, št. 20; KMD 1939, 83–4 (s sliko). Rhr.