Šebjanič, Franc (1920–1984)

Šebjanič Franc, časnikar, politični, kulturnopolitični delavec, r. 30. nov. 1920 v Mur. Soboti krojaču Francu in Mariji r. Čahuk, živi v Bgdu. Obiskoval je osn. šolo in gimn. (mat. 1939) v Mur. Soboti, do 1941 študiral slavistiko na lj. univ. L. 1941–4 je bil začasni manjšin. učitelj v Gederovcih v Prekmurju. L. 1944 je opravil dopol. učitelj. dipl. izpit v Čakovcu. Po osvoboditvi Prekmurja v zač. apr. 1945 član redakcije soboškega Novega časa (do srede maja), do okt. aktivist in urednik Poročevalca okrajn. odborov OF Mur. Sobota in Dolnja Lendava, od okt. 1945 dopisnik SPor iz Budimpešte, pozneje nadzornik jsl manjšin. šol na Madžarskem. Vrnil se je 1948 v Jslo, nato bil: 1948–9 sodelavec zgb Vjesnika, 1949–52 referent, urednik, šef skupine v Direkciji za informacije vlade FLRJ, 1953–4 sodelavec Radia Jsle, 1954–8 dopisnik Radia Lj. iz Bgda; od 1958 polit. delavec OO SZDL, 1959–63 podpredsed. OLO Mur. Sobota, 1963–5 član IO OO SZDL Mrb, od 1965 polit. delavec Republ. konference SZDL Sje; zdaj je strok.-polit. delavec pri Zvezni konferenci SZDL.

Š. je bil 1940 podpredsed. Kluba prekmur. akademikov, 1944–5 aktivist OF v Prekmurju (Roganova skupina), po osvob. član OO OF, 1947–8 sekretar Slov. študent. komiteja v Budimpešti in org. sekretar Demokrat. zveze Juž. Slovanov na Madžarskem; 1958–63 član predsedstva OO SZDL Mur. Sobota in republ. poslanec (vtem tudi član republ. sveta za soc. varstvo in republ. sveta za kulturo, predsed. radij. sveta relejne postaje in gradb. odbora za novo bolnišnico v Mur. Soboti); 1962–3 predsed. Mrbske kult. revije, od 1963 član IO Slov. izseljen. matice ter komisije za manjšin. in izseljen. vprašanja ter mednar. stike pri Republ. konf. SZDL, od 1965 tudi član strok. komisije za šolstvo narodnosti pri SKP SRS.

Pred 2. svet. vojno je Š. sodeloval predvsem v Mladem Prekmurcu (pesmi, črtice, potopisi) pa tudi v E, Gr, J, Mentor, NR, Slov. mladina, MV, ŽiS; po vojni s poročili, z zunanjepolit. komentarji, s spomini in dokumentarnimi prispevki ter z raznimi glosami v lokalnem pomur. slov. in madž. tisku in v ČZN, Dialogi, Jadran. kol, JiS, LDk, LdP, NRazgl, NOja, Obz, Rodna gruda, SPor, SIK, VMb, bgd Borba in Politika, Spoljnopolitička dokumentacija, Trideset dana, Vjesnik.

Š-evi zgod. in literarnozgod. prispevki se nanašajo na prekmur. Slovence npr.: O vlogi in pomenu Mladega Prekmurca (NOja 1950, 9–10), Dr. Avgust Pavel in njeg. delo (Svet ob Muri 1956, 98–105), Asbóth in slov. jezik (ib. 1957, 329–38), Gmotni temelji prvih prekmur. protest. župnij v XVIII. st. (ib., 155–8), Prekmuriana v Bratislavi (ib. 1958, 134–5), Novejši knjižnozgod. in kulturnopolit. razvoj v Prekmurju (Panonski zbornik 1966, 139–45). Informativni članki obravnavajo predvsem slov.-madž. kult. stike, položaj Juž. Slovanov na Madž., manjšin. šolstvo v Jsli ter izseljen. problematiko (mdr. P 1948, 187–9; NOja 1949, 253–4; 1950, 170–4; Obz 1949, 174–7; Pomurski vestnik 1956, št. 49; Svet ob Muri 1957, 50–1; Delo 1961, št. 205; Pomurski kol 1963, 41–2, 123–4; JiS 1963–4, 272–3). Kronološki pregled podajata: Slov. Porabje; Radgonski kot (oboje v Koledarju zgodovine KPJ — ZKJ 1969).

Objavil je knjige in brošure: Borba naših nacionalnih manjina u Madžarskoj za svoja prava (Bgd 1950, cir.); Madžarsko-slov. slovar (Lj. 1961, uredil ob sodelovanju V. Novaka in J. Hradila); Dvojezične šole v Prekmurju (Mrb 1964); Slov. pisma madžar. slavista Oskarja Asbótha (M. Sobota 1964); Madžarski za popotno rabo (Lj. 1966); Slov.-madžarski slovar (Lj. 1969). — Uredil je: Mladi Prekmurec 1936–7; Slov. narodna knjiga (berilo v prekmur. narečju za Porabske Slovence, Okrajni odbor Antifaš. fronte Slovanov, Monošter 1946); Szép Vida (Lepa Vida), izbor slov. balad in romanc v madž. prevodu Avgusta Pavla (M. Sobota 1959); A Szlovén Népköztársaság a szocialista fejlödés utján (LRS na poti socialistič. razvoja. Lj. 1962); Ladislav Kondor, katalog ob retrospekt. razstavi (Pokrajin. muzej v M. Soboti 1965); Priročnik za delavce v Avstriji (Slov. izseljen. matica 1965); Panonska pokrajina-panonski človek, katalog ob mednar. lik. razstavi (Pokrajin. muzej v M. Soboti 1967); Vodnik po Avstriji (Mrb 1967); Žepni koledar 1967 za delavce v tujini (Mrb 1967); Vodnik po pokrajin. muzeju v M. Soboti (M. Sobota 1968). — Sodeloval je ali sodeluje pri uredn. odborih revij: Svet ob Muri 1956, 1958; Dialogi 1965; ČZN od 1965; Rodna gruda od 1968. Dobil je: red zasluge za narod s srebrno zvezdo 1965; nagrado iz Sklada Štefana Kovača (za objavo Asbóthovih pisem). — Psevd. in šifre: F. Kališ, F. Verič, Janez Dobravec, Tihomir Ravninski, Fš, fč, fš, Š. F. — Prim.: osebni podatki; zapisniki sej republ. skupščine; Nikica Brumen, Pomurski vestnik 1961, št. 44; ista, NRazgl 1962, št. 2; 1969, št. 10; Angyal Endre, Eletünk 1965, Szombathely; A. Babić, Nar. novine 1966, št. 22, Budimpešta; VMrb 1967, št. 173 (s sliko); Takács Miklós, Vasi szemle 1967 (Obzornik Železne županije). Liška