Ščuka, Cvetko (1895–1987)

Ščuka Cvetko, slikar, r. 22. maja 1895 v Barkovljah pri Trstu čevljarju in trgovcu Antonu in Katarini r. Pertot, živi v Celju. Obiskoval je gimn. v Pazinu, sept. 1911–febr. 1912 umetnoobrtno šolo v Lj., 1913–4 hospitiral na Akad. umet. na Dunaju. Med 1. svet. vojno se je od 1915 kot jsl dobrovoljec v Rusiji bojeval v Dobrudži, bil pri I. revoluc. jsl udarnem bataljonu v Kijevu. Od febr.-sept. 1919 deloval kot umetn. režiser pri Kunstfilmu na Dunaju, 31. maja 1921 z izpiti končal Umetn. akad. v Florenci, slikal v Trstu, na Vipavskem. Služboval je kot suplent na realki v Idriji 1922–3, hkrati tu vodil zas. slikar. šolo, 1923–4 slikal v Lj., 1924–33 poučeval na gimn. in obrtnonadalj. šoli v Mur. Soboti, 1933–41 na enakih zavodih v Celju in vodil (z Alb. Sirkom, SBL III, 319 in dr. Fr. Šijancem, gl. čl.) zas. slikar. šolo, apr.-avg. 1941 bil zaprt od okupatorja. Od nov. 1942 je učil na gimn. v Gradcu, Admontu, 1945 spet na gimn., po 1949 pa na učiteljišču v Celju, postal član komisije za ugotavljanje škode na kult. spomenikih, do upok. 1953 vodil slikar. tečaj društva Prešeren. — Glavno pobudo za slikarstvo je Š-i dal na gimn. v Pazinu njegov prof. Saša Šantel (gl. čl.), z njim tudi razstavljal v Pazinu. Š. je slikal v olju, akvarele, posebej v le-teh dosegel samoniklo, razvito kvaliteto (Fr. Šijanec). Razstave: Kijev (med 1. svet. vojno), Florenca (med študijem), Mur. Sobota (3-krat, mdr. 1925), Celje (med bivanjem), Bgd 1930, Lj. 1931, po 1945 Mrb in Ptuj. — Napravil je tudi načrt za spomenik padlim vojakom v Mur. Soboti (odkrit 8. jun. 1931); vodil lutk. gled. tu in v Celju, opremil z zelo dobrimi lutkami in vzgojil lutk. naraščaj; ustanovil in vodil gled. skupine v Vipavi, Idriji, Mur. Soboti. — Prim.: osebni podatki; S 1925, št. 277; 1931, št. 127; J 1931, št. 129; Jsln 1931, št. 130; dr. F. Šijanec, Sodobna slov. lik. umetnost. Mrb 1961, 257; Lik. Revija 1961–3, 73, 120. *

ŠČUKA Cvetko, profesor, slikar, r. 22. maja 1895 v Barkovljah pri Trstu, u. 14. jan. 1987 v domu za onemogle v Žalcu pri Celju. Oče Anton, čevljar in trgovec, mati Katarina Pertot. Osn. š. v Barkovljah, nato se vpisal na gimn. v Pazinu in 1913/14 na umetnostno-obrtno š. v Ljubljani in nato hospitiral na Akad. umetn. na Dunaju. Med prvo svet. vojno bil v Rusiji dobrovoljec v Kijevu, Dobrudži in po vojni nekaj časa režiser na Dunaju. 31. maja 1921 je končal Umetn. akad. v Firencah in nato slikal v Trstu in na Vipavskem. V šol. letu 1922/23 je poučeval na realki v Idriji in vodil zasebno slik. š. V letih 1924/33 je poučeval risanje na gimn. v Murski Soboti in od 1933/41 na gimn. v Celju, kjer je skupaj z Alb. Sirkom to Fr. Šijancem vodil še zasebno slikar. š. 1941 ga je okupator zaprl, a naslednje leto je že učil na gimn. v Gradcu, po vojni pa spet v Celju in sodeloval v komisiji za ugotavljanje Škode na kult. spomenikih. - V mladih letih je Š. pod vplivom Saše Šantla slikal v olju in akvarele. V M. Soboti je za dijaški dom Martinišče naslikal oltarno sliko sv. Martina, ki je po ukinitvi doma po koncu vojne končala neznanokje. Š. se je ukvarjal tudi z lutkarstvom in po vojni veliko slikal za gasilske in hmeljarske domove po celjski okolici. Razstavljal je v domovini in na tujem. Za M. Soboto je napravil tudi načrt za spomenik padlim vojakom v zadnji vojni.

Prim.: Podatki domačih; SBL III, 594–95 in tam navedena liter.; Prva slov. realka, Idrija 1987.

Šah