Šavnik, Pavel (1882–1924)

Šavnik Pavel, dermatovenerolog, brat Karla ml. (gl. čl.), r. 24. dec. 1882 v Kranju, u. 16. jul. 1924 za tifusom v Zgbu, pok. v Kranju. Po osn. šoli in gimn. (I. razr. v Nižji gimn. v Lj. 1893–4; 1894–901 z mat. 1901 v Kranju) je študiral medic. na Dunaju in v Innsbrucku (prom. 1912). Tu je bil 1910–8 asistent na dermatol. kliniki (prof. Ludv. Merk), vmes med 1. svet. vojno vodil na bojišču Wassermannovo postajo št. 8 in kot šef-zdravnik obsežni vojaški venerični odd. Ker v domovini nato ni našel primernega mesta, je kratek čas delal v Münchnu (prof. Zumbusch), od 1919 v Pragi na dermatol. kliniki (prof. Šlamberger), postal asistent in predstojnik njene Wassermannove postaje. L. 1920 se je tu habilitiral iz dermatologije in sifilidologije z razpravo Spirochaeta pallida u ustima (Čs. Derm. 1919–20, 169; LV 1921, 54–74), imel nastopno predavanje. Maja 1923 je postal red. prof. dermatologije in venerologije na med. fak. v Zgbu, izposloval gradnjo dermatol. klinike, postal njen predstojnik in ustvaril osnove znanstv. dela. V l. 1923–4 je začel odlično predavati, 1924 do smrti bil dekan medic. fak. — Napisal je iz svoje stroke članke v: Wien. klin. Wschr. 1910, 626–31, 704, 778–9 (z Gjorgjem Gjorgjevićem); 1911, 1109–10; 1914, 354–5; LV 1919, 341–61 (lastne skušnje o Wassermannovi reakciji in rezultati z živalsko krvjo); Arch. Derm. Syph., Berl. 1921, vol. 136, 401–7; 1922, vol. 140, 346–56 (s Fr. Kogojem); Acta derm.-venerol., Stockh. 1923, 316 (s K. Proháskom); Derm. Zft 1923, vol. 38, 146; Med. Klinik 1923, 280; Zbl. Haut-u. Geschl.-Kr. 1923, vol. 7, 152. Iznašel je suho sterilno iglo za intramuskularne injekcije, t i. Šavnikovo iglo (gl. F. Kogoj, Spolne bolesti. Zgb 1966, 74–5 s sliko). Tehtnost Š-ovih del podčrtava še danes vodilni priročnik Handbuch d. Haut-u. Geschlechtskrankheiten. Berlin 1927, 37. — Prim.: (Gjorgje Gjorgjević), LV 1924, 257–8; 258–9 (K. Gawalowski); SN 1924, št. 162. S. G.