Šavnik, Leo (1897–1968)

Šavnik Leo, ginekolog, radiolog in 1. slovenski profesor onkologije, r. 10. jan. 1897 v Kranju okrajn. zdravniku dr. Edvardu in Olgi r. Mally, u. 24. maja 1968 v Lj. Obiskoval je v r. kraju osn. šolo in gimn. 1907–15 (mat. 1915), študiral medic. na Dunaju (prom. 1923). Služboval je v Lj. 1924–9 v Drž. spl. bolnišnici, vmes 1926–7 nadaljeval študij kirurgije in rentgenologije v Pragi, Münchnu in Parizu, se 1927 (izpit) specializiral za žen. bolezni in porodništvo, 1927–9 delal še v Bolnišnici za žen. bolezni in porodništvo, postal 1928 asistent-ginekolog za rentgen. zdravljenje ginekol. primerov. L. 1929–30 je bil kot štipendist oblastn. odbora na Dunaju, v Frankfurtu a. M., Berlinu, 1930–3 v Spi. žen. bolnišnici in na rentgen. odd. Spl. boln. v Lj., 1933–8 zasebni zdravnik-specialist (na študiju 1934 v Parizu, 1937 v Berlinu). L. 1938 je postal vodja ginekol. terapije v novo ustanovlj. banov. Zavodu za zdravljenje in raziskovanje novotvorb, 1939 študiral radioterapijo v Parizu in Göttingenu, od 1942 (po smrti dr. Cholewa) vodil v Lj. Zavod za novotvorbe (zdaj: Onkološki zavod) do 1963. L. 1947 in 1950–1 je Š. obiskal vodilne kancero- in radiološke centre v Ameriki (Memorial Hospital, Womens Hospital-New York; Massachussets General Hospital-Boston; Mayo klinike-Rochester; obsevalne centre — Cleveland, Chicago, Washington), z njimi povezal lj. Onkol. inštitut. L. 1948 je postal izr. prof., bil 1951 v Zürichu (zdravljenje ovarialnih karcinomov z izotopi), 1953 v Heidelbergu (izotopi Co60), od 1953 red. prof., 1967 upok. — Udeležil se je kongresov: 1927 Bonn, 1931 Pariz, 1947 Saint Louis (ZDA), 1951 London, 1952 Dunaj (aktivno), 1954 München, 1956 Detroit, 1957 Bad Pyrmont, Dunaj, Milan, 1958 London (akt.). Bil je več let član zvezne komisije za raka pri Zvezn. zavodu za ljud. zdravje; sodelavec Bakteriol. zavoda v Münchnu, 1961 izvoljen v komite za mednar. kongrese Mednar. unije proti raku.

Š. je spisal: Zdravljenje raka. Lj. 1949 (ocena: ZstV 1949, 180–1; 1950, 66–7, 120); Univerzalni regeneracijski serum (Su) kot sredstvo za biološko regeneracijo tkiva in organov človeškega telesa. Lj. 1962 (za Sklad Borisa Kidriča); poglavje v knjigah: K. Hinsberg, Das Geschwulstproblem in Chemie u. Physiologie. 1942; Poslanstvo slov. zdravnika. Lj. 1965, 225–31. Strok. članke v tujih publikacijah: Acta Un. int. Cancr. 1960, 1312–4, 1594–5, 1596–602 (z B. Ravnihar; tudi v Onkološkem inštitutu v Lj. 1958); Gyógyszereink 1961, 1–3 (z B. Jamar); Heilkunst 1965, 178–81; Magy. Onkol. 1962, 9–14; Med. Klinik 1958, 125–33; Münch. med. Wschr. 1956, 899–900; Strahlentherapie 1966, 596–603 (et al.); Zbl. Gynäk. 1939, 1050–4; Z. Krebsforsch. 1941, 83–90, 337 (oboje z V. Premrujem); — v domačih: LV 1948, 233–41; Med. Glasnik 1949, 97–8; Srpski Arh. celok. Lek. 1963, 773–82 (et al.); ZdrV 1929, 171–7; 1930, 9–11, 150–3, 189–93, 212–8, 256–64, 272–6; 1932, 22–3; 1936, 192–201, 254–9, 305–13; 1937, 335–9; 1939, 182–4, 275–81; ZstV 1947, 113; 1948, 124–7; 1949, 113–4; 1953, 226–9; 1958, 403–6 (s S. Plesničarjem); 1963, 29–31; 1964, 94–5; Zbornik radova 3. kongresa ginekologa-opstetičara Jugoslavije. Lj. 1957, 171–4; Zbornik razprav in člankov ob 100-letnici Slov. zdravn. društva. Lj. 1965, 225–31; nekaj ocen; p. o. lj. Onkol. inštituta (tudi v angl.); poljudnoznanstv. članke v dnevnem časopisju (Delo, J, S) in BabV 1930–2, 1934; PČZ 1949, 1959, 1966. — Prim.: osebni podatki; SBibl 1957–; Spominski almanah 212 (slika), 335; ULj 351–2 (popravi napake!); 1969, 436; SPor 1957, št. 9 (s sliko); ZstV 1957, 136–7 (s sliko); 1967, 1–2; 1968, 313; Objave univ. 1958, št. 10, str. 61–3; Medic, razgledi 1966, 405–8; 1968, 261–2 (s sliko); Delo 1968, št. 142 (s sliko), 143; LDk 1968, št. 141; PČZ 1968, 122–3; Radiologia iugoslavica 1969, 135–6. S. G.