Šavli, Andrej (1905–1990)

Šavli Andrej, pedagoški pisec, r. 18. nov. 1905 v Tolminu opekarju Ivanu in Ani r. Testen, živi v Lj. Osn. šolo je 1912–5 obiskoval na Selih pri Volčah, 1915–8 kot begunec v Deinzendorfu in jo 1918–9 končal v Tolminu; tu je obiskoval tudi pripravnico in učiteljišče 1919–24, v Vidmu 1924 mat. Bil je učitelj 1925 v Borjani, 1925–6 služil voj. rok v It., bil 1926–8 v Trstu na slov. zasebni šoli, emigriral v Jslo in učiteljeval v krajih: 1929 Velika Dolina-Krško, 1930–2 Tišina, 1932–6 Predanovci, 1936–7 Križ pri Rog. Slatini, 1937–41 Krog pri Mur. Soboti, 1941–4 Goričak; 1945–50 je bil šol. nadzornik v Tolminu in 1950–3 tu na učiteljišču, 1953–4 na Lavrici pri Lj., nato strok, sodelavec in prosv. svetovalec pri zavodu za šolstvo SRS v Lj. do upok. 1966.

Š. je uredil Pouk na niže organiziranih šolah. Lj. 1955 (zbornik, večina prispevkov Šjevih); Iz prve prakse v novem šestem razr. osn. šole. Lj. 1960; izdal Tiho delo učencev. Lj. 1961; pisal članke o učnih oblikah in metodah pouka, zlasti na niže organiziranih šolah v časopise: P (1930–2, 1936–9, 1949), PZ SŠM (1941), SodP (1952–3, 1956–7, 1959, 1962, 1965), v knjigo Izbrana poglavja iz pedagogike. Lj. 1964 (poglavje o šol. prostoru), v Delo 1969, št. 228–9 (o dvojezični šoli); objavljal še v KGM, Zdravju (1929–40), MP (1939), Kron (1953) idr. Bil član uredniške skupine (Cvetko-Gerlanc-Ribičič-Š.-Winkler), ki je pripravila berila za 2., 3. in 4. razr. osn. šole; za slovar slov. knjiž. jezika SAZU je obdelal nad 10.000 gesel iz šol. terminologije. — Pisal je tudi mlad. leposlovje, povest Brezen. Lj. 1955; 9 pravljic v knjigi: J. Kenda, C. Drekonja, A. Š., Tolminske narodne pravljice. Trst 1932; manjše prispevke v NG (Trst), Zk, mlad. prilogo J (1930–2, 1938–40). — Psevd.: Andrej, Tiburcij, Jože Bajda, A. Š. — Prim.: osebni podatki; PD 1965, št. 20; PDk 1965, št. 294. — Slika: PD 1955, št. 19. *

ŠAVLI Andrej, šolnik, prosv. delavec, pedag. pisec, r. 18. nov. 1905 v Tolminu, živi v Lj. Oče Ivan, opekarski delovodja, mati Ana Testen, gospodinja. V družini se je rodilo 9 otrok. Ko je bil Andrej star tri leta, je oče pustil službo v opekarni Ludvika Cazafure Pod gradom in kupil opekarno v Ušniku (Čiginj), kamor se je družina preselila. Tri leta je obiskoval osn. š. na Selih. Ob izbruhu vojne je morala družina v begunstvo v Deinzendorf na Nižje Avstrijsko, kjer je Š. obiskoval nem., nato slov. begunsko š. v Zelendorfu. V Tolminu je končal osn. š., obiskoval pripravnico in učiteljišče (1919–24), ko je bilo tam dijaško življenje zelo razgibano. Stopil je v dijaški krožek in sodeloval pri listu Naše delo. Maturo je opravil 1924 v Vidmu v it. Supliral je štiri mesece v Borjani, opravil vojaški rok v Rimu, od srede dec. 1926 do avg. 1928 učil na slov. zas. šoli (bivši šoli CMD) pri Sv. Jakobu v Trstu. V tem času je bil tajn. Zveze mlad. društev in od jeseni 1927 eno leto sour. NG. Svoje delovanje v tem času označuje sam kot »pedagoško politično«. Za cilj si je postavil »zavirati it. raznarodovalno šolo in pripravljati organizirano ilegalno opismenje otrok v slov. in hrv. mimo šole ter proti njej« (pisna izjava A. Šavlija). Istočasno se je vključil v polit. ileg. delo in se udeležil t.i. ustanovnega sestanka Tigra na Nanosu, ki ga postavlja v sredino sept. 1927 (točen datum je sporen), na katerem je dobil nalogo, da sestavi program za šolo v družini, kar je tudi storil, navezal stike z dijaki v Tolminu in Idriji in se dogovarjal z GorM za izdajo učbenikov (Pod domačim krovom, Prvi koraki). Bil je tudi med soustanovitelji skupine, ki je znana pod imenom Borba, vendar se ni udeležil ustanovnega sestanka, ker ga je policija že nadzorovala. Ko so se začele poleti 1928 aretacije, se je umaknil v Sjo. V Lj. je nekaj časa čakal na zaposlitev in se febr. 1929 z A. Rejcem udeležil sestanka z Regentom in drugimi komunisti za skupno delovanje. Učiteljsko mesto je dobil v Prekmurju in bil zaradi oddaljenosti odrezan od polit. dela. Učil je v raznih krajih (Velika Dolina - Krško 1929, Tišina 1930–32, Predanovci 1932–36, Križ pri Rog. Slatini 1936–37, Krog pri Murski Soboti 1937–41). Madž. oblast ga je preselila z družino v Goričak v Medjimurje, kjer je učil 1941–44. Poleti 1945 je dva meseca vodil tečaj v Ravnah pri Grgarju, bil nato šol. nadz. v Tolminu, tam eno leto upravnik doma učiteljišča, od 1950 do 1953 poučeval na učiteljišču metodiko, bil v š. letu 1953/54 uprav. osn. š. na Lavrici pri Lj. Od 1954 do upokojitve 1966 je bil pedag. svetovalec v Zavodu za šolstvo SRS. - Zatem se je povsem posvetil publicistiki, s katero se je začel ukvarjati kot dijak. V letih 1924–29 je objavljal pedag. in poljudne članke v E, NG, Našč, NTr; med drugim Slovenski dijaški listi v Julijski krajini (NG 1925) in Naši kraji, ljudje in njih življenje (NTr 1927). V letih 1926–27 je napisal dva referata za organizacijo načrtnega ileg. opismenjevanja mladine, ki sta bila razmnožena na šapirograf. Po selitvi v Sjo je objavljal v Vigredi, KolGorM, Zdravju, MP, Narodni prosvjeti, ŽiS; 16 strok. prispevkov v P (gl. Bibl. kazalo Slov. šol. muzeja 1983) in 1 članek v Letop. Slov. Šol. Matice 1940. V istem času je sodeloval pri izdelovanju učil (Reliefni zemljevid Prekmurja in Reliefni zemljevid Slov. goric in Dravsko-Ptujskega polja). V drugem povojnem času je z raznimi članki sodeloval v KolGZ, Kron, PDk v nadaljevanjih daljši prispevek Vrsta skozi čas - obrazi primorskih učiteljev (18. sept. 1977 - 14. jan. 1978), Delu Dvojezična šola z didaktične strani (21.-22. avg. 1969), NRazgl, Pavlihi, PD. Vzgoji in izobraževanju. Sodeloval je pri sestavi zbornika Pouk na niže organiziranih šolah (Lj. 1955) in Zbornik dokumentarnega gradiva o reformi obvezne šole (1955). V Zborniku za historiju školstva i prosvjete 7 (Zgb 1972–73) je bila objavljena njegova razprava Naše goriško in istrsko begunsko šolstvo v prvi svet. vojni. Zbrano gradivo je Šolski muzej razstavil v Lj., Gor. in Novi Gor. Kot samostojno delo je izšlo Tiho delo učencev (Lj. 1961). Sodeluje pri SBL in je za Slovar slov. knjiž. jezika obdelal nad 18.000 gesel iz šol. terminologije. Bil je član ured. skupine, ki je pripravila berila za 2., 3. in 4. razr. osn. š. (serija DZS 1959–64) in za 1., 2., 3., 4. in 5. razr. (serija DZS 1972–76) ter sodeloval pri sestavi treh Slov. jezik. vadnic za porabske šole (Budimpešta 1972–73–75). Z razpravo Slovenske učne knjige v porabskih šolah je sodeloval na Posvetu o slov. šolstvu v It. (Trst 1976). Mladinske in druge liter. spise je objavljal v NG, Mladem Jutru, Zvončku (1931). Za zbirko Tolminske narodne pravljice (Trst 1932) je prispeval 11 ljud. pravljic (pravljica o povodnem možu je izšla tudi v srbohrv., nem. in it.), črtice je objavljal v revijah Žika in Lovec (1939). Kot samostojna knjiga je izšla povest Brezen (Lj. 1955). Bibliografija pri avtorici gesla. Psevdonimi: -a-, Andrej, A.Š., Š., Jože Bajda, J.B., Tiburcij, Ivan Podgornik (v Sod. pedagogiki 1957).

Prim.: Osebni podatki; SBL III, 588 in tam nav. literatura; PDk 11. dec. 1965; Sv. Jakob, 126, 119 skup. slika; J. Humar, Razgovor z A. Š. - nastanek TIGR, Sreč 49/84; I. Andoljšek, Ob 80-letnici A. Šavlija, PD 23. dec. 1985; D. Žerjal, Ustanovitev Borbe, TV-15 17. okt. 1985; V. Španger, Bazoviški spomenik, pass.; B. Škoberne, Pričevanja o Tigru, RAITrstA 27. nov. 1986; L. Turk, Tigrova duša - spomini na A. Rejca, RAITrstA jan.-jul. 1988; M. Kacin Wohinz, Iz zgod. podtalnega protifaš. odpora na Slovenskem, Prispevki za novejšo zgod., XXVII, 1987, pass.

ldt