Šašel, Jakob st. (1832–1902)

Šašel (Schaschel) Jakob st., puškar, graver in slikar, r. 25. jul. 1832 v Kapli pri Borovljah puškarju Janezu in Barbari r. Schwarz, u. 28. marca 1902 v Karlovcu. Glavno šolo je 1838–42 obiskoval v Kranju in Lj., se izučil puškarstva pri očetu in bil na specializaciji pri pušk. mojstrih Zg. in Sp. Avstrije, Kor. in Tirolske, po vrnitvi pa delal v Lj. v očetovi delavnici, ki se je medtem 1842 priselil iz Kranja v šempetr. predmestje, in 1848 postal lj. meščan. L. 1852 je bil Š. sprejet med I. Knobleharjeve (SBL I, 472 sl.) misijonarske obrtnike, potoval v Afriko prek Trsta, Aleksandrije, Kaira, Teb do Kartuma, se 1855 vrnil in bil 1855–6 pušk. mojster in učitelj risanja v Nov. mestu, se tu oženil in 1857 se ustalil v Karlovcu. Bivanje z misijonarji in vrnitev domov je Š. opisal 1863 v rkp., izredno lepo pisani in opremljeni knjigi Bilder aus dem Oriente, aufgenommen während einer Reise nach Aegypten, Nubien und Sudan in den J. 1853 und 1854 (last I. Merle, Karlovac), 143 str. + predgovor, (34 akvarelov v barvah), nagrajena na gospodar. razstavi v Zgbu 1864 in na razst. 1896 v Budimpešti. Dvoje pisem s poti po Afriki je objavil S 1927, št. 57, 61–2.

Š. je bil kot puškar na izredno dobrem glasu po vsej Avstro-Ogrski, prejel za cesarju podarjeno puško 500 gld in posebno priznanje, 1864 bil za svoje izdelke na gospodar. razst. v Zgbu odlikovan s srebrno medaljo, 1873 pa za puške idr. iznajdbe (npr. alarmna naprava zoper tatove) na svet. razst. na Dunaju, 1896 na razst. v Budimpešti. Bil je tudi numizmatik z lepo zbirko rim. kovancev in daleč znan graver. Kot slikar je bil samouk, se izpopolnjeval pri slikarju frančiškanu o. Prokopu v Karlovcu in postal dober portretist (gvardijan Avrelij Knafelj, Ded in vnuk, razl. portreti privatnikov na Hrv.), slikar prikupnih madon (dve v lasti R. Justina v Lj., druge v zasebni lasti na Hrv.), svetnikov za oltarje in ikonostase v katol. in pravosl. c. (na Hrv., v Slavoniji, Beli krajini in na Dol.), zgodov. slik (Prihod Hrvatov, Smrt zadnjega hrv. kralja idr.), pokrajin (Vedute Karlovca, ki sodijo med Š-ova najboljša dela, nekatere v posesti magistrata v Karlovcu, se odlikujejo po graverski preciznosti in svežini, četudi v koncepciji naivne) in tihožitij (Sadje ipd.). — Prim.: M. Šuhaj-J. F. Devidé, Prva izložba dalm.-hrv.-slavonska 1864,… Zgb 1864, 233, 248; I. Vrhovec, Zgod. Novega mesta. Lj. 1891, 301; Kraljevine Hrv. i Slavonija na tisućgodišnjoj zemalj. izložbi kralj. Ugarske u Budimpešti. Zgb 1896, I., 138–9; II., 221, 224; Imenik meščanov stoln. m. Lj. od 1786 do 1899. Lj. 1899, 30; R. Strohal, Grad Karlovac opisan i orisan. Karlovac 1906, 276–7, 310; I. Šašelj, M 1928, 304–6 (s sliko); F. Jaklič, Apost. vikar I. Knoblehar in njegovi misijonski sodelavci v osrednji Afriki. Lj. 1943, 178–9, 183–4, 188, 193, 198; Slikarstvo XIX. stoljeća u Hrv. Zgb 1961, 27, 216, slike 147–8 (katalog); Delo 1970, št. 230. Lc.