Šantel, Avgusta st. (1852–1935)

Šantel Avgusta st. r. pl. Aigentler, slikarka, žena matematika in fizika Antona (gl. čl.), r. 12. maja 1852 v Stainzu (nem. Štaj.) sodniku Hugonu, učencu miniaturista A. Prinzhoferja in Enriki r. Fischer, nečakinji slikarja Jos. Tominca, u. 29. maja 1935 v Lj. Obiskovala je osn. šolo v Leobnu, študirala slikarstvo 1865–72 na umetn. šoli v Gradcu (prof. J. Tunner, H. Schwach), nadaljevanje v Münchnu je prekinila 1873 poroka. Živela je 1873–915 v Gor. (7 otrok, od teh 3 slikarji), poučevala risanje na Viš. dekl. zavodu, med 1. svet. vojno na begu v Dol. Toplicah, na Dunaju, v Groisbachu, Krškem, po smrti moža in hčerke Danice, učiteljice in amat. slikarke, se je 1920 preselila v Mrb, 1929 v Lj. V Gor. je Š-ova sodelovala pri slov. čitalnici in 25 let predsedovala podružnici CMD. — Vso gor. dobo je napravila veliko portretov: v pastelu ali z barvnimi kredami, s črno kredo, po fotografiji, podobne, v bidermajerski tradiciji, prijazno uglajene, med gor. aristokracijo in meščanstvom iskano, dekorativno nadomestilo za fotografijo; manj v olju, po naravi. Dobro je kopirala slike starih mojstrov; ljubezen do glasbe, ki jo je posredovala svojim otrokom, je narekovala oljne portrete Beethovna in Mozarta. Redkejša so tihožitja, v počitnicah je risala tudi pokrajine. Njeno obsežno, slabo poznano delo je dokumentarno zanimivo za del gor. prebivalstva ob koncu 19. st. Razstave: I. Slov. umetn., Lj. 1900; Gor. 1912; Nova Gor. 1970. — Prim.: Thieme-Becker XXIX, 428; A. Aškerc, LZ 1900, 677; SŽ 1926, 74; SN 1935, št. 122; Avgusta Šantel (ml.), TT 1966, št. 7–15; K(arel) D(obida), ELU IV, 1966, 359–60. — Slika: Lastna podoba 1873 (olje, last družine Š., Lj., Teslova 12); Henrika Šantel, Portret matere (olje, 1913–4), Portret matere 1925 (pastel, oba last družine Š.), Portret moje mame (olje, 1929, last Voje Križaj, Lj.); repr. katal. razstave Kluba lik. umetnic, Zgb 1930). Čopič

ŠANTEL Avgusta (Gusti), roj. pl. AIGENTLER, slikarka, r. 12. maja 1852 v Stainzu (Štajerska), u. 29. maja 1935 v Lj. Oče Hugon Edle von Aigentler, sodnik (tudi učenec miniaturista A. Prinzhoferja), mati Henrika Fischer, nečakinja slikarja Josipa Tominca. Osn. š. v Leobnu, 1862 se je preselila v Gradec, ker je bil oče premeščen na tamkajšnje dežel. sodišče. Z desetim letom je začela študij klavirja pri gdč. Thalerjevi, kasneje pa nadaljevala pri dr. Viljemu Meierju. Igrala je tudi violino. Od 1865–72 je študirala slikarstvo na Dežel. akad. za risanje v Gradcu (prof. J. Tunner in H. Schwach). Študij slikarstva je nadaljevala v Münchnu, 1873 se je poročila s fizikom in matematikom Antonom Šantlom (gl. čl.) in se naselila v Gor. Rodilo se jima je 6 otrok: Henrika (1874), Avgusta (1876) (gl. čl.), Leo (r. in u. 1878), Maks (1880–1883), Saša (1883) (gl. čl.) in Danica (1885). Na Višjem dekl. zavodu, ki ga je v Gor. ustanovilo društvo Sloga, je od 1896 poučevala prostoročno risanje; živahno je delovala v kult. življenju Slov. v Gor., sodelovala pri slov. čitalnici in bila 25 let preds. podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda. Med prvo svet. vojno je morala z družino v begunstvo (Dol. Toplice, Dunaj, Groisbach, Krško). V Krškem sta Š. umrla mož in hčerka Danica, učiteljica in amaterska slikarka. 1920 se je preselila v Mrb., 1929 pa v Lj. - Glavnina njenega slikarskega opusa je nastala v gor. obdobju, ko je izdelala veliko število portretov pomembnih gor. meščanov (npr. portret barona Francesca Degrazia in njegove žene Frančiške; portret princese Woroniecke-Korgbut s podpisom Auguste Santel 876). Bila je znana po svojih pastelih, slikala tudi s črno in barvno kredo, manj v olju. Tematsko se je omejila na portrete (okr. 500), nekaj pa je tudi tihožitij, krajin in slik z nabožno vsebino. Njeno slikarstvo izhaja iz romantične tradicije in upošteva poteze realizma. Njen opus je še slabo evidentiran, gotovo pa je bilo več njenih slik izgubljenih in uničenih med prvo svet. vojno, ko se je Gor. znašla na frontni črti. - Š. je napisala v nem. Družinsko kroniko (v slov. jo je prevedel sin Saša), ki je ohranjena v rkp. na 63 oštevilčenih straneh. Nekaj razstav: I. slov. umet. razst., Lj. 1900; Gor. 1912 (v hiši dr. Antona Dermote); GorM, N. Gor., jun. - sept. 1970. Nekaj del Š-ove: Portret matere, o. pl., 1872; Portret sestre Mine, o. pl.; Portret moža Antona, o. pl., 1872; Avtoportret, o. pl., 1873; Sin Saša, črna kreda; Portret moža Antona, črna kreda, 1906 (našteta dela last Š. naslednikov, Lj.); Podoba žene, črna kreda, 1902 (Narodni muzej, Lj.).

Prim.: LZ 1900, 677; A. Res, Intimna razstava v Gor., čas 1912, 389–91; SN 1935, št. 122; SŽ 1926, 74; Gabršček I, 414; ZUZ XIII, 1935, 128; Thieme-Becker XXIX, 428; Cossar, Storia, 454; ELU IV, 1966, 359–60; A. Šantel ml., Spomini na otroštvo, TT 1966, št. 7–15; Slikarji Šantli (razst. kat) GorM, N. Gor., jun.-sept. 1970; NRazgl 28. avg. 1970; Menaše, st. 2093; SBL III, 578; KoIGMD 1983, 107; La oultura slovena nel Litorale (Atti del seminario di studio dell'Istituto di storia sociale e religiosa di Gorizia, ott. - nov. 19S6), Gorizia 1988, 106; A. Šantel st., Družinska kronika. Srce in oko, št. 1, jan. 1989, 55–62, št. 2.

V-č