Šantel, Anton (1845–1920)

Šantel Anton, matematik in fizik, r. 13. jan. 1845 v Pesnici pri Lučanah na Kozjaku (Avstrija) kajžarju Ignacu in Mariji r. Mihelič (oba iz Vel. Kaple), u. 28. apr. 1920 v Krškem, pok. v Lj. Obiskoval je osn. šolo v Lučanah, gimn. v Mrbu, kjer se je kot odličnjak pa očetovi smrti od 3. razr. sam preživljal, študiral mat. in fiziko v Gradcu. Bil je 1872 suplent na gimn. v Mrbu in Celju, od 1872 v Gor. prof. na gimn., od 1901 še v izpraš. komisiji za ljud. in mešč. šole, od 1906 šol. svetnik, 1907 upok. Učil je svoje predmete, filoz. propedevtiko, nem. stenografijo (izpit 1889), bil stenograf v gor. dež. zboru za slov. govore. Po upok. je poučeval v gor. zavodu Notre Dame, moral med 1. svet. vojno z družino bežati v Krško; tu je gojil sadjarstvo, pisal spomine.

Objavil je: Bemerkungen zur Didaktik einiger Kapitel der Mechanik (Jber. d. k. k. OGymn. in Görz 1874, 28–41); Poskus razkladbe nekaterih pomenljivih prikazni spanja in sanj (ib., 42–57); Physikalische Kleinigkeiten (Jber. d. k. k. Staats-Gymn. in Görz 1883, 23–49), o vakuumski črpalki na živo srebro, »Kaulbaum-Šantelsche Luftpumpe« (Pfaundler, Compendium d. Experimentalphysik); o elektr. odbijanju tekočin, o uporabi sončne energije za mehansko delo, o novem načinu elektr. prenašanja zvoka; Ueber d. wechselseitige Abhängigkeit zwischen den räumlichen Dimensionen der Naturkörper u. den an ihnen vorkommenden Erscheinungen (Jber. 1888, 3–27); Aligemeines u. Spezielles zur Methodik des Gymnasialunterrichtes (J. Pgr. d. k. k. Staatsgymn. in Görz 1892, 3–46): kako buditi učencem veselje do predmeta in lajšati učenje. — Od 1890 je v gor. dež. zboru zapisoval slov. govore najprej po nem. stenografiji, potem sestavil sam slov.; bil je dober prijatelj A. Bezenšku (SBL I, 36–7), se udeležil 1. slov. stenograf. kongresa v Žalcu 1899. V gor. Čitalnici je bil Š. pevec, vodja pev. zbora, predavatelj, dolgoletni odbornik, predsednik. Sam je priložnostno spretno pesnikoval, prevajal pesmi za čitaln. nastope, libreto za spevoigri Sneguljčica in Zlatorog. Trajno vrednost bi imeli Š-ovi nedokončani spomini; objavo pa zasluži tudi rkp. (922 str.), obravnavajoč Š-ovo življenje do nastopa službe v Mrbu, dom, narodnostne in šol. razmere v dom. kraju, šolanje v Mrbu, Gradcu, polit. in kult. razmere na Slov. Štaj. sredi 19. stol. — Prim.: Spomini A. Š-a (rkp.) v lasti njeg. družine; Gabršček I, 268, 283, 319, 374; II, 7, 200; A. Bolhar, A. Bezenšek. Celje 1934, 85; J 1945, št. 7 (s sliko). Nk.

ŠANTEL Anton, matematik in fizik, r. 13. jan. 1845 v Pesnici na Kozjaku, u. 29. apr. 1920 v Krškem, pok. v Lj. Oče Ignac, mati Marija Mihelič, oba iz V. Kaple, kajžarja. Osn. š. v Lučanah, gimn. v Mrbu, mat. in fiz. na U v Gradcu. Po suplenci 1872 na gimn. v Mrbu in Celju še isto leto prof. na gimn. v Gor., poleg mat. in fiz. poučeval še uvod v filoz. in stenografiranje v nem. (tudi stenograf za slov. govore v gor. dežel. zboru). Ukvarjal se je s problemi pogona plovil v vodi ter izkoriščanja valovanja morja in vetrne energije, izumil vetrni motor z rotorjem na navpični osi in ga skušal patentirati na Dunaju ter 1909 prodati industriji v Dresdenu. Kasnejšega teoretika in praktika v aerodinamiki Julija Nardina je 1905 uvedel v aerodinamiko. Bil je priča gor. poskusom letenja Edvarda Rusjana. S slovitim fizikom Ludwigom Boltzmannom je bil v svaštvu, družini sta skupaj preživljali počitnice in tako se je S. uvajal v teoretično fiziko ter v visoke avstr. znanst. in kult. kroge. V kult. življenju gor. Slov. aktiven posebno v čitalnici, kjer se je ukvarjal z glasbo, petjem in pesnikovanjem, tudi avtor libretov za spevoigri Sneguljčica in Zlatorog, odbornik in preds. Leta 1906 svetnik, 1907 upokojen, po upokojitvi je poučeval na zavodu Notre Dame v Gor. Med prvo svet. vojno je moral bežati z družino v Krško, kjer je pisal spomine in sadjaril. V gor. gimn. periodiki je objavljal krajše poučne članke iz fizike, deloma so ostali v rkp., tako kot tudi avtobiografski zapiski (večinoma izgubljeni).

Prim.: Sorodniki; SBL III, 576–77; J. Nardin, Kolo na veter, Odmevi 1933, IV. zv., 59–61; Gabršček I, 263, 283, 319, 374; II, 200, 236; S. Sitar, Letalstvo in Slovenci 1, Lj. 1985, o Š. str. 88–90, 391–92 idr.

SAS