Slovenski biografski leksikon
Šanda Janko, pesnik in kritik, brat Dragana (gl. čl.), v Rogatcu r. 20. dec. 1870 in u. 21. maja 1927. Gimn. (1884–92) in bogosl. (1892–6) je študiral v Mrbu (ord. 25. jul. 1896). Kot kaplan je služboval v Prihovi in Makolah, od 1900 na boln. dopustu živel v Lj., Gradcu in na Dunaju, študiral filoz. in bil 1906 prom.; pozneje se je ustavil v Zgbu, končno doma v Rogatcu. V bogosl. se je sistematično zanimal za slovstv. vprašanja, napisal razpravo Plastika v pesništvu (DS 1895, 538 sl.) ter več ocen iz slov. in srbohrv. književnosti (ib. 1900–1), med njimi o Iv. Tavčarju, E. Kristanu (SBL I, 572–3), E. Ganglu (ib. 204), O. Župančiču (Pisanice), obširno o Iv. Cankarju (Jakob Ruda) in S. Tuciću; v vsem je učenec klas. estetike. Kot pesnik je zložil povest v 15 spevih Lazarić Lindarski (Zgb 1909, samozal.; rkp. v Študij. knjižn. Mrb); Rozamunda, spevoigro v 3 dej. (Sn 1912, 188 sl.; 1913, 96 sl.); Samo, ep v 10 spevih (1. snopič Celje 1927; s popravki in dodatki priredil Dragan Šanda 1949, Študij. knjižn. Mrb). — Prim.: šematizem lavant. škofije; Šlebinger 81; DS 1910, 91; LZ 1910, 183; Sn 1910, 258; J 1927, št. 121; S 1927, št. 115; poročilo J. Glazerja 1970. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine