Šanda, Dragan (1881–1963)

Šanda Dragan (Karel), pesnik in slovstveni teoretik r. 29. okt. 1881 v Rogatcu posestniku Ivanu in Mariji r. Lendovšek (sestra Josipa in Mihaela, SBL I, 634–6), u. 22. okt. 1963 v Bgdu, pok. v r. kraju. Obiskoval je osn. šolo 1889–93 v Rogatcu, Makolah in Beljaku, gimn. 1893–901 (mat. 1901; Schillerjeva nagrada za pesn. zbirko) v Mrbu, študiral franc. z lat., slov. in nem. na Dunaju, kjer je mnogo občeval z Iv. Cankarjem in O. Župančičem (»prijatelj Dragan«, LZ 1917, 277–9), se poleti izpopolnjeval v Parizu, potem dipl. in prom., vmes pa 1902–3 opravil enolet. voj. službo v Trstu. Bil je prof. na realki na Dunaju (20., 10. okraj) 1907–18 in v Lj. 1919–23 (tu 1920–2 pokrovitelj in lit. mentor skrivnega krožka, član mdr. Srečko Kosovel), nato na III. drž. gimn. 1923 do predčasne upok. 1932 (abstinenca pri volitvah P. Živkovića), se preselil v Mrb, 1939 v Bgd. — Izdal je v samozal. Poezije. Lj. 1907 in Lepa Vida. Tragedija. Karlovac 1915. Kritika je očitala samovoljnost v jeziku, oblikovno nedognanost ob klas. zgledih (E. Lampe, DS 1907, 378; J. A. Glonar, D 1907, št. 80), drami še posebej nedoraslo posnemanje starih Grkov, Shakespeara, Goetheja (Jos. Debevec, DS 1915, 267–8; J. A. Glonar, LZ 1915, 426–8). Š. je sprožil misel o Slovarju slov. krajevnih imen (DS 1902, 609–13), objavil primerjalno študijo Jurčič-Scott (ib. 1905, 76–83), razpravi Moderna franc. lirika (ib., 558–61, 612–20) in Osnovne misli bodoče zgod. slov. slovstva (LZ 1908, 32–6, 99–102, 163–7); feljton o Prešernu Ein slov. Dichter (Neue Freie Presse 1905, 24. sept.); svoje pojmovanje politike celj. grofov (J 1932, št. 237). Poslal je apr. 1945 bodoči vladi za mirovno konferenco Zgod. razvoj zemljepisne razsežnosti ozemlja Slovencev. V bogati zapuščini (hrani sin v Bgdu) je zbirka manjših pesnitev Akordi, Vrazova antologija v slov.; Grofov Celjskih pentalogija, 5 zgod. tragedij (1. Ema Krško-Pilštajnska, 2. Elizabeta Frankopanska, 3. Veronika Deseniška, 4. Ulrik Celjski, 5. Osveta); zbirka poezij Ode (prepisi zadnjih dveh rokopisov v Študij. knjiž. Mrb; tu še: Deseti brat. Mistična pesnitev. 1951; genealoški spisi o grofu Višnjegorskem in Emi Krški, o slov. srednjeveškem plemstvu, o slov. plem. rodovih izven grofov Celjskih; jezikovna študija Kajkavci in staroslovenščina od hist. strani. I. d. 1950). — Psevd.: Orlov Kajetan (enkrat). — Ocene: Naš list 1907, št. 53; Sn 1906–7, 253; Vladimir Levstik, ib., 350; Ilešič Fr., ib. 1915, 255–6, 303–4. — Prim.: osebni podatki; A. Gspan, NOja 1954, 132; Politika (Bgd) 1963, 7. nov.; Š(pindler) V(ekoslav), VMrb 1963, št. 300 (s sliko); A. Ocvirk, Srečko Kosovel. Integrali. Lj. 1966, 38–40; Iv. Dolenec, JiS, 1967, 162; poročilo Janka Glazerja 1970. — Slika: v Študij. knjižn. Mrb. Kr.