Slovenski biografski leksikon
Šanc Franc, filozofski pisec, r. 2. febr. 1882 v Javorniku nad Laškim mlinarju Juriju in Ani r. Ribič, u. 31. jan. 1953 v Zgbu. Obiskoval je osn. šolo v Svetini, gimn. 1894–902 (mat. 1902) pa v Celju. Tu je v 4. razr. pri javnem izpitu iz štaj. zgod. dobil veliko kolajno (nadvojvoda Johann), se v 4. in 5. razr. učil nem. stenografije po Gabelsbergerju, zasebno pa slovenske po A. Bezenškovi (SBL I, 36–7) prireditvi, v 4. razr. še hrvaščine, v 6. razr. pri potomki švic. hugenotov francoščine, v 7. razr. rus., v 8. italij. in angl.; v 6.–8. razr. je sošolcem predaval slov. stenografijo pod nadzorstvom prof. M. Suhača, po 8. razr. se je naučil latinske (v Suterjevi priredbi) in hrv. (priredba Magolić-Miholić) stenografije. L. 1902 je študiral bogosl. v Mrbu, 22. sept. 1903 prestopil k jezuitom, opravil 1903–5 noviciat in retoriko 1905–6 v Št. Andražu, 1906–9 filoz. v Bratislavi, tu prom. Bil je 1909–12 prefekt in prof. zgod. in zemljep. v nadškof. gimn. v Travniku, študiral 1912–5 v Innsbrucku bogosl., 1916 opravil še poseben študij redovne izobrazbe. L. 1916–20 je bil prof. na bogosl. semenišču v Sarajevu, 1920–2 v Zgbu na redovn. filoz. zavodu, 1922–4 v Rimu na Gregoriani (magister aggregatus 1924), 1925–37 v Sarajevu prof. filoz. v nadškof. semenišču. — Od 1935 je bil član in sodelavec Hrv. bogosl. akad. v Zgbu, od 1937 prof. na novem Inštitutu za filoz., od 1943 univ. prof.
Objavil je: Stvoritelj svijeta. Njegova egzistencija i narav. Sarajevo 1935, XXIV + 320 str. (slovaški prevod Trnava 1944); Providnost božja u svijetlu patrističke filozofije i teologije. Zgb 1939, 351 str.; Knjižnica života: Povijest filozofije. I. Filozofija starih Grka i Rimljana. Zgb 1942, 330 str. (slovaški prevod Trnava 1946); II. Filozofija sred. vijeka. Zgb 1943, XXIV + 429 str.; III. neskončano. Kot najboljši poznavalec Aristotela v Jsli, ga je Š. proučeval po originalu (ne kot običajno po Tomažu Akv.), pisal o njem članke (Život 1923, 4–10, 25–32; 1941, 5–40; 1943, 25–45; 1944, 120–34; Hrv. enc. I, 1941, 612–5, gl. Aristotel), najpomembnejše (Bogoslovska smotra 1927, št. 2–4; 1928, št. 1) povzel v svoji najboljši knjigi Sententia Aristotelis… Hrv. Bogosl. akad. 1928. Pisal je tudi filoz. članke mdr. še v: Acta Congressus internat. Thomistici Romae 1936 habiti, 297–310; Hrv. socijalni Tjedan, III. zasedanje 1938. Zgb 1939; Hrv. Straža, Rijeka 1913; Kalendar Srca Isusova i Marijina 1917; Krščanska škola 1939; Vrhbosna 1934, 1936; Život 1923, 1926, 1928–9, 1931–5, 1937–44, najvažnejši 1935, 1939–40; okr. 100 ocen (gl. Č 1923, 72–8 hrv.; 1925–6, 72–7 slov.). — Prim.: gradivo (arhiv SBL); dopolnila p. Janeza Jauha, Mrb; A. Bolhar, A. Bezenšek. Celje 1934, 183 (skup. slika), 188; Fr. Verbinc, Filoz. tokovi na slov. Lj. 1967, kazalo. *
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine