Šalamun, Tomaž (1941–2014)

Šalamun Tomaž, pesnik, r. 4. jul. 1941 v Zgbu zdravniku-pediatru, zdravstvenopolit. publicistu dr. Branku in bibliotekarki Dagmar r. Gulič, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo v Lj., tu bival do osmega leta, eno leto v Mostarju, do mat. 1960 pa se šolal v Kopru. Študiral je od 1960 v Lj. umetn. zgod., vzporedno 2 sem. arhitekturo, 1 sem. pa na univ. v Krakovu, dipl. v Lj. 1965. Po odsluženem kadrov. roku se je 1966 s štipendijo Sklada Borisa Kidriča izpopolnjeval v Parizu in Rimu, bil svoboden pesnik, od marca do sept. 1969 pogodbeni kustos-pripravnik v ModG, odslej se povsem posvetil lit. in lik. oblikovanju; 26. jun. 1970 je postal asistent za umetn. zgod. na AUU. — Prve objavljene pesmi nakazujejo skrajen avantgardizem (Zatonil je čas usranih poetov), pojmovanje pesništva kot igro (»Poker«, gl. Perspektive 1963–4, 50–1, 540–3; nasploh ib., 694; Knjiga 66, 121–2). V kritični dobi Perspektiv so sodelavci Š-a 16. apr. 1964 postavili za odg. urednika, toda s polit. paskvilom Duma 1964 je sopovzročil njihovo ukinitev (NRazgl 1964, 178): odslej je izginila iz Š-ovih pesmi neposredno izražena družbenokritična idejnost in vsakršno naravnostno izražanje misli in duhovitost; okrepila pa se je oblikovna eksperimentatorska plat. V samozal. izdana zbirka pesmi Poker. Lj. 1966 (iz Perspektiv 1963–4, 50–1, 540–3; 1964, 970–3; Tribune 1964, št. 31; 1965, št. 16; Problemov 1965, 212–5, 740–3; NRazgl 1965, 206, 250; nove pesmi; gl. zanimivo razlago »poker«) je žela velik odmev, mnogo posnemanja pri mlajših, povečini odklonitev pri starejših. Sledili so cikli v listih: Dialogi 1967, 641–3; 1968, 696–9; 1970, 450–3; NRazgl 1968, 107; Problemi 1968, 7–9; 1970, 51–2, 53–6; Tribuna 1968–9, št. 4, 8; 1969–70, št. 8; zbornik pericarežeracirep. Mrb 1969, Znamenja 6, 19–26; zbornik Katalog 2. Mrb 1969, Znamenja 11–2, 37–50; Sdb 1970, 270–3, 809–14. Za drugo samostojno knjigo pesmi Namen pelerine. Kranj 1968 je prejel 1969 nagrado Mladosti v Bgdu (»najboljša jsl pesniška zbirka leta«). Bil je med začetniki »reizma« v slov. književnosti, med pobudniki njegovega glasila, kasneje tudi urednik revije oz. zbornika Katalog (NRazgl 1967, 636). Pesmi so prevedene v srbohrv., češ., madž., nem., italij. in angl.

Š. je napisal nekaj proznih tekstov (Eva, Kranj 1966; NRazgl 1967, 634–5; Problemi 1968, št. 67–8; Katalog 1968, 39–56; Tribuna 1968–9, št. 4); feljtone (Perspektive 1963–4, št. 33–4, 35); uredil je (s Tomažem Brejcem) antologijo slov. poezije: 57 pesmi od Murna do Hanžka. Mrb 1970, Znamenja 14 (tu 4 lastne pesmi). Pripada lit. in lik. skupini OHO, tu deluje kot likovnik-konceptualist. S področja lik. umetnosti je objavil strok. kritike, članke (Tribuna 1963; NRazgl 1967, 1968; Sinteza 1967–). Razstavljal je v: Galeriji suvremene umjetnosti (Zgb 1969, 7. febr.–2. marca); Prešernovi galeriji (Kranj, apr. 1969); salonu Tribine mladih (Novi Sad 1969, 3.–7. nov.); Domu omladine (Bgd); Museum of Modern Art (New York 1970). — Prim.: Knjiga 66, 121–2 (s sliko); M. Hodalič in A. Pagon, NRazgl 1965, 235; 1966, 417 (H. Vogel); B. Rotar, Tribuna–Zasnova 1966, št. 22, 23, 26; Slov. književnost 1945–65. Lj. 1967, 213–20 (s sliko); Martin Jevnikar, Meddobje 1967–9, 268–9; Sdb 1970, 270–3 (s sliko); Le Livre slovène 1970. No 3, str. 103, 104. Kor.

ŠALAMUN Tomaž, pesnik in prevajalec, r. 4. jul. 1941 v Zgbu. Oče Branko, pediater (gl. čl.), mati Miša Gulič Šalamun, umet. zgod. in višja bibliotekarka (gl. čl.). Od 2. meseca rojstva do 8. leta je živel v Lj., nato nekaj časa v Mostarju, kjer je obiskoval 2. razr. osn. š., od 3. razr. dalje vse do mature (1960) pa je živel v Kopru. Tu je s starši ter z dvema mlajšima sestrama in bratom imel lepo in varno mladost. 1965 je diplomiral na Filoz. fak. v Lj. iz zgod. in umet. zgod. 1969 se je zaposlil kot kustos-pripravnik v Moderni gal., 1971 pa kot asistent za umet. zgod. na ALU v Lj. Medtem je dobil Kidričevo štipendijo za Rim in Pariz, 1970 je bil na trimesečnem postdipl. študiju v Pizi (Scuola normale superiore). Jul. istega leta ga je povabil newyorškl muzej moderne umet. (MOMA) kot člana skupine OHO. (Takrat se je bavil s konceptualno umetnostjo.) Jeseni 1971 pa je bil povabljen v ZDA na U v Iowi (International Writing Program za leto 1971–72). Nekaj Časa je bil tam tudi kot doktorand na odd. za primerjalno književnost. Kasneje je bil na povabilo amer. umet. kolonije v Yaddo (sev. od New Yorka) še trikrat po 2 meseca v ZDA (1974, 1979, 1986), kjer je imel idealne pogoje za ustvarjanje. Večina njegovih pesmi je nastala v tujini. Svojo eksistenčno krizo po 1974 je reševal s poučevanjem angl. na osn. š. v Marezigah pri Kopru in z akviziterstvom. V štud. letu 1986–87 je imel štipendijo Fulbright. Bil je tudi gost umet. kolonije MacDowell v amer. državi New Hampshire. Kot gost Poetry Society of America je imel bralno turnejo svojih pesmi na jugozah. ZDA in v New Yorku. - Zdaj živi pretežno v Lj., kjer deluje kot samostojen umetnik. Pesni in prevaja prozo in poezijo iz ang., franc. in špan.; pa tudi iz slov. v angl. (lastne pesmi, ki so izšle v dveh knjigah v Iowi). - Prve pesmi je objavil v Perspektivah 1963–64. Po Paternuju so pesmi »napovedovale nov, daljnosežen premik v pojmovanju poezije, kot njene vsebine, kot sloga ..... v javnosti vzbudile precejšen nemir in polemičen odpor ideološke pa tudi estetske narave«. Reakcija javnosti je nastala tudi zaradi nastopov skupine OHO, katere član je bil. Z Ohojevci je razstavljal v Lj., Bgdu, Zgbu in samostojno v Kranju, kjer je imela njegova razstava buren odmev. Ob razstavi OHO-ja v New Yorku je ostal v Ameriki cel mesec, kar je intenzivno poseglo v njegovo življenje in delo. V skupnih ohojevskih edicijah je sodeloval tudi s prozo (Eva, Kranj, samozal. 1968; Pericarežeracirep, Mrb., Obz. 1969). Posebno žolčen napad in polemiko v časopisju pa je izzval skupinski nastop avantgardne skupine s svojimi Tezami za revijo Katalog v NRazgl in z objavo Kataloga (pod »streho« revije Problemi 1968) ter Kataloga II., ki je izšel kot zbornik pri Obz. 1969. Uredili so ga člani avantgardne skupine: R. Šeligo, I. Geister, T. Brejc, R. Močnik in T. Šalamun, ki je tu objavil zelo provokativne pesmi, kot so: Zakaj sem fašist, Draga Mile idr. (Bibliografija vseh teh polemik je v arh. PSBL). Skupno z Brejcem je uredil antologijo 57 pesmi od Murna do Hanžka (Mrb., Obz. 1970). - S-ove pesmi so izhajale v vseh slov. revijah in številnih jsl., v tujini pa: Poetry (Chicago), Paris Review, American Poetry Chelsea, Esprit, Akzente, Literatur und Kritik, Panonia, Literatura na swiece, Svétowa literatura, Antaeus idr. - Do zdaj je S. izdal 23 samostojnih pesniških zbirk: Poker (samozal. 1966; ponat. 1988); Namen pelerine (samozal. 1968); Romanje za Maruško (Lj., CZ 1971); Bela Itaka (Lj., DZS 1972, nagr. Prešernovega sklada); Amerika (Mrb., Obz. 1972); Arena (Koper, Lipa 1973); Sokol (Lj., MK 1974); Turbine (Mrb., Obz. 1975); Imre (Lj., DZS 1975); Druidi (Koper, Lipa 1975); Praznik (Lj., CZ 1976); Zvezde (Lj,, DZS 1977); Metoda angela (Lj., MK 1978); Po sledeh divjadi (Koper, Lipa 1979); Zgodovina svetlobe je oranžna (Mrb., Obz. 1979); Maske (Lj., MK 1980); Balada za Metko Krašovec (Lj., DZS 1981); Analogija svetlobe (Lj., CZ 1982); Glas (Mrb., Obz. 1983); Sonet o mleku (Lj., MK 1984); Soy realidad (Koper, Lipa 1985); Ljubljanska pomlad (Lj., DZS 1986); Mera časa (Lj., CZ 1987, Jenkova nagrada DSP okt. 1988); Živa rana, živi sok (Mrb., Obz. 1988). - 1979 je izšla pri MK v Lj. v zbirki Beseda sodobnih jsl. pisateljev knjiga Pesmi. Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer, T. Šalamun, 1980 pa mu je DZS izdala Pesmi v zbirki Živi pesniki (Izbor iz zbirk od Pokra do Arene). Zunaj Sje in v tujini so izšle kot samostojne knjige naslednje zbirke: Ein Stengel Petersilie im Smoking (Frankfurt 1972); Turbines (Iowa 1973); Snow (Iowa 1974); Pesmi - Pesme (Bgd, NarKnj 1975; dvojezična izdaja v zbirki Naši vidici - Savremena slov. poezije, cir.; izbor J. Kos, sprem. beseda N. Grafenauer); Sneg (Novi Sad, Mat. srpska 1978); Druidi (Banja Luka, Glas 1978); Metoda anđela (Zgb, Mladost 1979; književna nagrada Železare Sisak); Wiersze (Krakow 1979; izbor in prevod Katarina Šalamun-Biedrzycka, spremna beseda J. Kornhauser); Analogije svetlosti (Bgd, samozal. 1980, cir.); Glas (Split, Logos 1985); Maske (Novi Sad, Knjiž. zajednica Novog Sada 1987); Selected Poems (New York, Ecco Press 1988). - Š-ove pesmi so v številnih slov. in jsl. antologijah, v svetovnih pa: Slovenia (Yugoslavia). Modern Poetry in translation (London 1970); Writing in Yugoslavia (London, Penguin 1970); La Poesie Slovene contemporaine (Paris, Seghers 1971); Neue Slowenische Lyrik (Salzburg 1971); Anthologia syghronon slovenon (Athena 1972); Himbeeren sind, Himbeeren sage ich. Junge Lyrik aus Jugoslawien (Regensburg 1972); Csllagok es szivek (Budapest 1972); Antologia poezji slowenskiej (Wroclaw 1973); Samlung II (Švica, Wolleron Pult 1974); Molodye Poety Jugoslavii (Moskva, Molodaja guardija 1974); Slowenische Lyrik der Gegenwart (Dortmund 1974); American Review (Toronto-New York-London 1974, vol. 19); Beschwingter Stein. Zeitgenössische Lyrik aus Jugoslawien (Wien 1976); Writing from the World (Iowa 1976); Contemporary Yugoslav Poetry (Iowa City 1977); Modern Yugoslav satire (New York 1979); Na zeleni strehi vetra - Auf dem grünen Dach des Windes (Klagenfurt 1980); Voices in the Ark (New York 1980); Contemporary East European Poetry (Ardis 1983); Micromegas, a Yugoslav issue, vol. XI, n. 1 (Iowa 1984); Szinkep (Budapest 1984); Poesia della metamorfosi (Pesaro 1985). - Š-ova pesem je imela velik odmev v slov. svetu, vrstile so se polemike, napadi, kritke in hvale. »Poker je bil uvod v nastajanje slov. strukturalistične lirike. Zato mu bo ostal pomen usodnega zgod. in slovstvenega preloma... Z odporom zoper svet, v katerem živimo... se skriva globokoumen estet, ki ima ob opazovalni bistrini aristokratskega duha in razvit estetski okus... V tem je pesnikova spoznavna in oblikovna ustvarjalna cena, ki je časovna rja ne bo mogla načeti« (J. Pogačnik, Zss 8). - Odmevnost Š-ove poezije se kaže tudi v oddajah različnih rad. postaj, v Bernikovi grafiki iz 1967 s prvim verzom iz prve Š-ove pesmi in s kompozicijo D. Božiča Kriki (plošči, izdani v ZDA, je dodana knjižica s prevodom besedila in beležka o avtorju in njegovem delu), A. Kumarja Vedra barva, pa tudi z nagradami: Nagrada Mladosti 1968, Prešernov sklad 1972, Nagrada Železare Sisak 1978, Ljubiša Jocić 1981; Jenkova nagrada DSP 1988.

Prim.: Osebni podatki s pogovori: (B. Hofman), T. S., Knjiga 66, 121–22 s sl.; 74, 339-45 s sl.; V. Zalar, Pogovor s T. Š., TT 1969, 51, 7 s sl.; M. Meršol, »Živim v svetu, ki je zadovoljen sam s seboj.« 10 minut s T. S., Mladina 21. avg. 1969; Maruša Krese-Šalamun, Veselo na ladji, Mladina 29. jan. 1974, 20–21 s sl.; B. Hofman, Pogovori s slov. pisatelji, Lj., CZ 1979, 445–57 s karik. (ponat. iz Knjige 74); M. Suša, »Poezija se dogaja kot čudež«, PrimN 3. apr. 1981 s sl.; F. Pibernik, Med modernizmom in avantgardo, Mrb., Obz. 1981, 139-46.

Obširnejši teksti: J. Koruza, S. T., SBL III, 573–74 in tam navedena liter.; O. Davićo, Tomažu Šalamunu, Koper. Namesto dnevnika, Komunist 1968, št. 19; T. Kermauner, Avanguardia in Slovenia, La Battana 1967, 13, 103–09; Isti, Samovolja do niča. Problemi 1967, 51, 349; Isti, Na poti k niču in reči, Obz. 1969; Isti, Avantgardni pesnik pred sodiščem, Lj., Scena 1972; Le mysticisme ironique, Le livre slov. 1973, 6; Isti, Porajanje poezije, NRazgI 1974, 4, 94; Isti, O sedmerici pesnikov. Problemi 1975, 1–2, 87–88; Isti, Š-ova skrivnost, Problemi 1981, 1, 5–13; B. Paternu, Slov. knjiž. 1945–1965, Lj., SM 1967 (Lirika in proza, o T. Š. 213–20 s sl.); Isti, Avantgardizem v navzkrižju struktur, SR 1971, 3, 242–71, in v knjigi Pogledi na slov. književnost, Lj. PartKnj 1974; Isti, O treh lirikih naših dni, v Beseda sodobnih jsl. pisateljev. S. Makarovič, N. Grafenauer, T. Šalamun, MK 1979; J. Pogačnik, Razvojni lok sodobne slov. poezije, Ob 1971, 10–11, 3–10; Isti, Obrazi sodobnih slov. pesnikov. III, Sdb 1972, 3, 275–80; Isti, Zss 8, Mrb. 1972, 298–303; N. Grafenauer, Esej o novi Š-ovi poeziji, Dnevnik 23. okt. 1976; Isti, Nezavršena partija Pokera, predgovor v Pesmi-Pesme, Bgd, NarKnj 1974, 287–306 (cir.); C. Zlobec, Avantgardedichtung in Slowenien, Le livre slov. 1970, 3, 102–03; D. Poniž, Nove smeri pesniške avantgarde na Slovenskem, PiČ 1972, 3–4, 190–97; Isti, Esej o poeziji T. Š., Dial 1978, 6, 364–68, in v knjigi Molk in pisava, CZ 1986, 177–78; Isti, Med Pokrom in Soy realidad: Pesniška izkušnja T. Š., Problemi 19S5, 12, 132–36; Isti, Od Pokera do Glasa: pjesničko iskustvo v T. Š., Glas (Split) 1985, 85–96; T. Hribar, Sodobna slov. poezija, II, III, IV, NRev 1983, 15–16, 17–18, 19–20 in v knjigi Sodobna slov. poezija, Mrb., Obz. 1984, 195–202, 206–09, 213–16; J. Strehovec, Vračanje v igro barv in odtenkov resnice. (Ob Š-ovih novejših iskanjih), Dial 1985, 1–2, 157–59; Fr. Varl-Purkeljc, Naši književniki in njihova dela, 20. izd., Mrb., Obz 1987, 229–31 s sl.; T. Brejc, T. Š. in Julian Schnabel. Uvodni esej v ponatis pesniške zbirke Poker, NRazgI 1988, 9, 284–85.

Ocene posameznih knjig: Poker: B. Paternu, NRazgl 1966, 7, 138; D. R.(upel), Tribuna 1966, št. 16; B. Rotar, Tribuna-Zasnove 1966, št. 22, 23, 26; N. Čačinovič, Tribuna 1966, 15; M. Kravos, Zaliv 1966, 2–3, 105–06; J. Sn.(oj), Tov 1966, 13; B. Stražar, Dial 1966, 3, 174–76; J. Snoj, Delo 1966, 103; T. Kermauner, Le livre slov. 1967, 1, 34–38; Isti, La Battana 1967; C. Kovač, Š-ov Poker, Delo 1985, št. 73. - Namen pelerine: J. Kos, Sdb 1968, 3, 337–40; D. Rupel, Dnevnik 1968, 321; A. Inkret, NRazgI 1968, 20, 600–01; Edicija OHO, Tribuna 1968, 1, 11; D. Cvitan, Kritika 1968, 2, 225–26; S. Ignjatović, Politika (Bgd) 18. jan. 1970. - Romanje za Maruško: Knjiga 71, 5, 193–94; D. Poniž, PiČ 1971, 11-12, 689; D. Željeznov, Komunist 1971, 43, 9; Sl. Ru.(pel), PDk 1971, 145; H. Vogel, NRazgl 1972, 1, 11; Z. Makovič, Telegram 1972, 15, 10. - Bela Itaka: Knjiga 72, 5, 339–40; M. Čuk, PDk 1972, 286; I. Illch, Delo 1972, 308; M. Švanjcar, Večer 1972, 308; B. Zgonc, Tribuna 1972/73, 16, in Delo 1972, 362 in 1973, 37; M. Fabčič, Sdb 1973, 5, 513–14. - Amerika: A. I., Delo 1972, 363; M. Čuk, Dan 1973, 5, 26; D. Poniž, PiČ 1972, 3–4, 227–30. - Arena: D. Poniž, NRazgl 1973, 21, 548; J. Čebron, PrimN 1973, 44, 15; S. Sitar, Dnevnik 1973, 297; A. L, Delo 1973, 278; M. Zlobec, Sdb 1974, 2, 192–93. - Sokol: D. Poniž, NRazgI 1972, 18, 472; T. Pregl, Delo 1974, 233; I. I.(lich), Knjiga 74, 7–8, 304–05; M. Zlobec, Sdb 1975, 3, 274–76. - Turbine: D. Poniž, NRazgl 1975, 14, 375–76; J. Vrečko, Dnevnik 1975, 157; M. Zlobec, Sdb 1977, 2, 202–04. - Imre: M. Zlobec, Sdb 1975, 8–9, 749–50; A. Brvar, Večer 1975, 25. - Druidi: N. Grafenauer, Dnevnik 1976, 290; I. C.(imerman), Knjiga 76, 7, 377; D. Poniž, NRazgl 1976, 7, 184–85; M. Zlobec, Sdb 1976, 11, 992–95. - Praznik: N. Grafenauer, Dnevnik 1976, 290; H. Malek, Dial 1976, 11, 718–19; J. Kos, Knjiga 76, 6, 289–90; P. Kuhar, ITD 1976, 35, 11; D. Poniž, NRazgl 1976, 17, 450; M. Zlobec, Sdb 1977, 3, 318–19: - Zvezde: M. Dekleva, Dnevnik 1977, 327; J. Milič, PrimN 1980, 12. - Metoda angela: I. Svetina, Dnevnik 1978, 243; D. Rupel, Teleks 1978, 35; M. Perišić, Politika (Bgd) 9. maja 1981 s sl. - Po sledeh divjadi: J. Milič, PrimN 1980, 12. - Zgodovina svetlobe je oranžna: M. Uršič, Delo 1980, 83; S. Simčič, NRazgl 1980, 14, 411; D. Rupel, Teleks 1980, 27, 12. - Maske: T. Kermauner, Sdb 1981, 3, 276–86; Isti, Problemi 1981, 1, 5–13; I. Svetina, Delo 1981, 64; M. Zlobec, Sdb 1981, 2, 238–40; P. Kolšek, NRazgI 1981, 17, 489. - Balada za Metko Krašovec: Knjiga 82, 2, 105; D. Poniž, Dial 1982, 4, 308; Isti, KnjižNov 21. jan. 1982; A. Debeljak, Mladina 28. jan. 1982; P. Kolšek, NRazgI 1983, 1, 14. - Analogija svetlobe: Knjiga 82, 5, 296–97. - Glas: Knjiga 83, 2–3, 201; A. Debeljak, NRazgl 1983, 22, 646; J. Zlobec, Teleks 1983, 46, 6. - Sonet o mleku: Knjiga 84, 2–3, 137; M. Pušavec, Delo 1984, 283; A. Debeljak, NRazgl 1984, 17, 489; M. Crnkovič, Mladina 1985, 4, 32. - Soy realidad: Knjiga 85, 4, 253; M. Pušavec, Delo 1985, 124; A. Debeljak, NRazgl 1985, 20, 605. - Ljubljanska pomlad: Knjiga 86, 10–11–12, 495; M. Crnkovič, Teleks 1986, 47, 25. - Mera časa: Knjiga 87, 3-4, 127; J. H., Delo 1987, 139; P. Kolšek, Delo 21. okt. 1988 (Jenkova nagrada). - Živa rana, živi sok: Knjiga 88, 3–4, 210.

ViK