Šafer, Janez (1838–1903)

Šafer Janez, botanik, r. 21. okt. 1838 v Mekinjah pri Kamniku kmetu, kovaču Janezu in Antoniji r. Debevc, u. 17. apr. 1903 v Dupljah pri Tržiču. Po osn. šoli v Kamniku je obiskoval v Lj. gimn. 1852–60 (mat. 1860), študiral bogosl. (ord. 1864), bil kaplan v Metliki od 1864, na Vrhniki od 1869, kot bolnik v Tuhinju 1874, administrator na Selih pri Kamniku od 1875, župnik od 1879, v Tunjicah od 1879, na Selih od 1880, v Grahovem (tudi šol. nadzornik) od 1882, v Dupljah od 1893. Obvladal je nem., franc., italij., zgodovino (verjetno pod vplivom sošolca, prijatelja Jan. Parapata, SBL II, 261–2), se od študij. let ukvarjal tudi z numizmatiko (zbirka neznano kje).

Kot amater se je posvečal največ rastlinstvu: v gimn. poslušal neobvezna botan. predavanja Andr. Fleischmanna (SBL I, 181), v bogosl. to zanimanje utrdil morda pod vplivom prijateljev V. Plemla (ib. II, 377–8) in S. Robiča (ib. III, 114–5). Vsekakor je bil Š. konec 19. st. eden najboljših poznavalcev kranj. flore, povsod sistematično zbiral, določeval, prepariral okoliške rastline. Obsežno herbarijsko zbirko lišajev, mahov, praprotnic, golosemenk, enokaličnic: 3129 vrst, od teh 1815 kranjskih, volil snujoči se škofij. gimn. v Šentvidu; le-ta jo je 1913 odstopila dež. muzeju v Lj. v zamenjavo za druge preparate, sedaj je last Prirodosl. muzeja Sje v Lj. — Briološka zbirka: 1372 vrst, od tega 769 kranjskih, je zraven Robičeve naša najstarejša in najpomembnejša. Š-jevi briol. sodelavci, svetovalci, korespondenti v tujini so bili tedanji najboljši strokovnjaki: Breidler, Juratzka, Brueh, Roth; od domačih: S. Robič, J. Głowacki (SBL I, 222). Njim je Š. pošiljal svoje mahovje v determinacijo, zamenjavo. Głowacki je Š-jevo zbirko upošteval pri svojih brioloških florist. raziskavah. Svoje pomembno mikološko gradivo je Š. odstopal v obdelavo W. Vossu; tehten je tudi Š-jev prispevek k delu A. Kernerja Flora exsiccata Austro-Hungarica in mikološko gradivo, ki ga je odstopil v obdelavo W. Vossu. — Preostalo herbarijsko gradivo v župnišču v Dupljah, verjetno z znanstv. korespondenco, je propadlo med 2. svet. vojno. Š. sam ni ničesar objavil v tisku. — Prim.: fasc. 29-Ga IV/13 (MALj); r. matice (škALj); Catalogus cleri lab. 1864–904; izv. lj. gimn. 1855–61; W. Voss, Izv. realke v Lj. 1885, 36; LZg 1885, št. 210; W. Voss, MMK 1889, 283; J. Benkovič, DS 1894, 674; 1903, št. 316; G 1903, št. 16; S 1903, št. 87; Izv. knezoškofij. priv. gimn. Šentvid-Lj. 1905–6, 62; Carn. 1911, 223; 1913, 115, 165; A. Paulin, Flora exsiccata Austro-Hungarica, Opus ab A. Kerner creatum; Carn. n. v. IV/1913, zv. 3–4, str. 165; Angela Piskernik, Proteus 1951–2, 197–200. Bfn.