Slovenski biografski leksikon
Svetina Stanko, pisatelj in prevajalec, r. 30. sept. 1888 v Razdrtem pri Šmarju na Dol. učitelju Jožefu in Alojziji r. Smrekar iz Žirovnice na Gorenj., u. 16. jan. 1919 v Lj. Po zgodnji materini smrti se je oče vnovič por. S. je obiskoval 1.–6. razr. (1900–7) II. drž. gimn. v Lj., nato bil odslovljen zaradi slabega uspeha. Odšel je pozneje v Prago študirat trg. akad., v Lj. delal 1912–4 v uredništvu Dneva, bil med 1. svet. vojno uradnik na lj. magistratu. — Že v gimn. je začel s slovstv. delom (DP 1907–12), pisal drobne skice in portrete, ki se jim poznajo vplivi ted. evrop. slovstva, pa tudi Iv. Cankarja (npr. O ljubezni, ki je ugasnila, LZ 1916, 34) in M. Puglja (SBL II, 595), posebno v motivih iz kmeč. življenja (npr. Kočijaž; V jeseni, Sn 1916). Opisoval je zlasti Dol.; osn. občutek v njeg. črticah je osamelost. Objavljal je v: INK (1910, 1913), LZ (1915–7), Nar. list (1908), ND (1908), NDk (1909), SN (1911, št. 99), Sn (1916–7), Slov. kmečki kol (1909–11), Tedenske slike (1916, 98), UT (1914, št. 35: spomin na mladost in očeta), V (1908). Zasnoval je tudi obširno povest Egidij Skalar, »roman iz življenja samotarja«. — Mnogo je prevajal iz češ., deloma iz ukrajin., polj. mdr.: Svatopl. Čech, Izlet gospoda Broučka (NDk 1909, št. 1–160; ponat. Knjižn. nar. zal. II, 1909); Oldř. Kostelecký, Humoreske (SIT 1911, št. 7–34); Iv. Franko, Na dnu (Pm 1912, št. 30–51); Eliza Orzeszkova, Čudak (Soča 1912, št. 117–36). — Prim.: r. matice (ŠkALj); katalogi II. drž. gimn. v Lj. 1901–7; Šlebinger 125–6, 131–2, 134, 139; I. Lah, LZ 1919, 63–4; SN 1919, št. 14. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine