Svetina, Jakob (1807–1872)

Svetina Jakob, hidrotehnik in speleolog, r. 24. jul. 1807 kmetu in cerkovniku pri cerkvi sv. Ivana v Trstu in tu u. 26. okt. 1872. Že 1815 je kot nekvalific. zid. delavec pomagal graditi v Vrdeli pri Trstu stanovanj. hišo gostilničarju Jož. Eggenhöfnerju, izučenemu hidravliku in navdušenemu jamarju, ki je na svoje stroške turistično uredil bližnjo jamo na Hudem lesu ter neznano kdaj prvi prodrl skozi podzemlje Reke pod Škocjanom do Male doline. Ker se mu je S. prikupil, ga je vzel k sebi, izučil v hidravlični stroki. S. je tako delal najprej pri gradb. direkciji, potem pri tržaš. magistratu, postal vodnjakarski mojster, končno nadzornik nad mest. vodnjaki; pod njeg. strok. vodstvom se je število vodnjakov povečalo od 13 na 76. V Trstu se je seznanil s Frid. Lindnerjem, ki se je intenzivno bavil z mislijo, da bi oskrbel naglo se razvijajoči Trst z zadostno količino pitne vode, zlasti poleti (vodnjaki premalo!), zato sta s S-om preiskavala podzemlje v širši kraški okolici mesta. L. 1822 sta odkrila hladen, vlažen zrak, uhajajoč iz neznanega podzemlja skozi špranjo v Trebčah (1841 je tu Lindner z idrij. rudarji prodrl do korita podzemeljske Reke, poznejši vhod v znamenito Labodnico, dolgo let najgloblje znano brezno na svetu). L. 1833–6 je S. oskrbel s pitno vodo tržaški grad, Pulj in vojsko. Dne 21. jul. 1839 in 14. jun. 1840 je s čolnom prodrl po koritu podzemeljske Reke okr. 130 m v notranjost Škocjanskih jam, da dožene: kam je usmerjena, v koliki meri se približa Trstu, da bi mu utegnila koristiti njena voda. Za ta edinstveni podvig ga mednar. speleologija smatra za začetnika raziskovanj kraških podzemeljskih voda. Brez uspeha so ga vabili: grof Castellano v Florenco; neki hidravlik Richard, ki ga je S. spoznal v Trstu, v Pariz; angl. inž. v London; v Atene; v Sev. Ameriko. — L. 1847 je S. zgradil s pomočjo domačinov slov. osn. šolo pri sv. Ivanu (pozneje prevzela občina), 1848 vodil cestna dela skozi bližnji Bošket. Kot zaveden Slovenec je daroval gld za Prešernov spomenik, nar. buditelj Josip Godina Verdelski pa na S-a opozoril s člankom Nek našinec (Ilirski pomorjan 1866, 4. marca, 18–9). Po njem se imenuje ena izmed velikih dvoran v kanjonu Reke v Škocjanskih jamah. — Prim.: r. list župnije S. Maria Maggiore, Trst; mrl. knj. župnije Sv. Antona Novega v Trstu, str. 74; Beschiffung der Reka im Innern d. Karstgebirges durch d. Hrn. Brunnemneister d. k. k. Stadtmagistrates Triest, Jakob Swettina, Augsburger Allg. Zg 14. jun. 1840, pril.; E. A. Martel, Les abîmes. 1894, 468; B. Urban, Le Caverne di S. Canziano, Il Turista V, 1898, 35–6 (Trst); R. Savnik, Naše jame 1967, 66–7. Svk.

SVETINA Jakob, hidrotehnik in speleolog, r. 24. jul. 1807 kmetu in cerkovniku pri Sv. Ivanu v Trstu in tu u. 26. okt. 1872. Že 1815 je kot nekvalifiic. zid. delavec pomagal graditi v Vrdeli pri Trstu stanovanj. hišo gostilničarju Jožetu Eggenhöfnerju, izučenemu hidravliku in navdušenemu jamarju, ki je na svoje stroške turistično uredil bližnjo jamo na Hudem lesu ter neznano kdaj prvi prodrl skozi podzemlje Reke pod Škocjanom do Male doline. Ker se mu je S. prikupil, ga je vzel k sebi in izučil v hidravlični stroki. S. je tako delal najprej pri gradb. direkciji, potem pri trž. magistratu, postal vodnjakarski mojster, končno nadzornik nad mest. vodnjaki; pod njegovim strok. vodstvom se je število vodnjakov povečalo od 13 na 76. V Trstu se je seznanil z Ant. Frid. Lindnerjem (PSBL II, 291–92), ki se je intenzivno bavil z mislijo, da bi oskrbel naglo se razvijajoči Trst z zadostno količino pitne vode, zlasti poleti (vodnjaki premalo!), zato sta s S. preiskala podzemlje v širši kraški okolici mesta. 1822 sta odkrila hladen, vlažen zrak, uhajajoč iz neznanega podzemlja skozi špranjo pri Trebčah (1841 je tu Lindner z idrij. rudarji prodrl do korita podzemeljske Reke, poznejši vhod v znamenito Labodnico, dolgo let najgloblje znano brezno na svetu). 1833–36 je S. oskrbel s pitno vodo tržaški grad, Pulj in vojsko. Dne 21. jul. 1839 in 14. jun. 1840 je s čolnom prodrl po koritu podzemeljske Reke okr. 130 m v notranjost škocjanskih jam, da dožene: kam je usmerjena, v koliki meri se približa Trstu, da bi mu utegnila koristiti njena voda. Za ta edinstveni podvig ga mednar. speleologija smatra za začetnika raziskovanj kraških podzemeljskih voda. Brez uspeha so ga vabili: grof Castellano v Firence; neki hidravlik Richard, ki ga je S. spoznal v Trstu, v Pariz; angl. inženir v London; v Atene; v Sev. Ameriko. - 1847 je S. zgradil s pomočjo domačinov slov. osn. š. pri Sv. Ivanu (kasneje prevzela občina), 1848 vodil cestna dela skozi bližnji Bošket. Kot zaveden Slovenec je daroval goldinar za Prešernov spomenik, narodni buditelj Josip Godina Verdelski (PSBL I, 435–36) je na S. opozoril s člankom Nek našinec (Ilirski Primorjan, Trst 1866, 4. mar., 18–19). Po njem se imenuje ena izmed velikih dvoran v kanjonu Reke v Škocjanskih jamah.

Prim.: R. Savnik, S. J., SBL III, 564–65 in tam navedena liter.

Svk.