Slovenski biografski leksikon
Svetič Franc, esejist in prevajalec, r. 11. okt. 1858 v Brodnicah (Sv. Miklavž nad Laškim) železn. čuvaju Juriju in Luciji r. Skrbinc, u. 21. apr. 1939 v Kamniku. Zgodaj ovdovela mati (sestra Janka, gl. SBL III, 273) je kot dninarica preživljala otroke: Jožefa 1866–926, nazadnje župnika v Divači; Marijo Pelagijo, redovnico-elizabetinko, u. 15. sept. 1917 v Clcu (S 1917, št. 212, 226) in Franca. Le-ta se je odlično šolal 1872–9 na gimn. v Lj., sošolci so mu bili Friedr. Ahn (SBL I, 4), V. Bežek (ib., 38), A. Štritof (gl. čl.). Po enoletni voj. službi je na Dunaju študiral romanistiko, a najbrž ne končal (v LZ 1885–92 »modroslovec« S.; gl. še 2 pismi, Levčeva korespondenca, NUK), bil vzgojitelj in tajnik v plem. družinah, največ na Češ., nazadnje upokojenec v Kamniku, ves čas povezan z domom, podpirajoč zlasti nar. obrambna društva in dij. podporne ustanove. — S. je pisal informativne članke o franc. slovstvu in o svetovnih kult. dogodkih: Victor Hugo (LZ 1885, 675; 1902, 294); Naturalizem (ib. 1888, 389, 402), ki je najtehtnejša razprava in po Stritarjevi ostri odklonitvi prvi poskus, kljub negat. stališču prikazati razvojno pot, osnove in predhodnike naturalizma; v razpravi O novih slovstv. strujah pri Slovencih (ib. 1896, 600 463) se povrne k naturalizmu, priporoča za posnemanje rus. realiste (Gogolj, Turgenjev, Dostojevski, Tolstoj) namesto Zolaja; W. E. Gladstone (ib. 1898, 430); Rus. tragedka Marija Gabrilovna Savina (ib. 1899, 391); Preosnova sred. šol na Francoskem (ib. 1901, 421, 470); o živem jeziku in o Sienkiewiczevem romanu Quo vadis? (Nouvelle Revue 1901, 648, 721); Zola Emile (ib. 1902, 253). — Prvedel je za uprizoritve Dram. društva: Dumas, Dama s kamelijami (1893); Daudet–A. Belot, Fromont mlajši in Risler starejši (1895); E. Pohl, Sedem gavranov (1900); G. Brieux, Rdeči talar (1902); J. Barret, Quo vadis (1902); Shakespeare, Macbeth (proza, besedilo čarovnic v verzih; po 2. natisu Al. Dyceove priredbe in W. Wagnerjevem komentarju; arhiv Dramat. društva, Lj.). — Prim.: r. matice Sv. Miklavž (Laško), mrl. matica (Kamnik); katalogi lj. gimn. 1872–9 (MALj); arhiv Dram. društva, št. 400 (NUK); SDL II, 147–8; Vencajz 148; A. Slodnjak, Zssl III, IV, kazalo; J 1939, št. 95; S 1939, št. 92; D. Moravec, SR 1949, 66; A. Ocvirk, NSd 1955, 201–5; Ant. Slodnjak, Gesch. d. slow. Literatur. Berlin 1958, 244, 252. Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine