Svetek, Lev (1914–2005)

Svetek Lev, pravnik in partizanski pesnik, nečak Antona (gl. čl.), r. 15. febr. 1914 v Gornjem Logatcu vlad. svetniku Rajku in Dragi r. Gartner, živi v Lj. Obiskoval je osn. šolo 1920–4 v Lj.-Šiški, gimn. v Nov. mestu in Lj. (1924–32; mat. 1932), tu študiral pravo 1932–7 (dipl. 1937, prom. 1938). Bil je 1938–41 sodni, 1941–3 odvetn. pripravnik, 1943 opravil odvetn. izpit, 9. sept. odšel na osvobojeno ozemlje. Do 1945 je bil: bataljon. polit. komisar pri Lj. brigadi, sodni inštruktor v štabu IX. korpusa NOV in POJ, tajnik okrož. sodišča za srednjo Primorsko, predsednik okrož. sodišča za zah. Primorsko. L. 1945–6 je delal v Bgdu kot inšpektor zvezne vlade, bil 1946–9 v Lj. docent za delovno pravo na pravni fak., 1950–2 višji pravni referent v ministr. za delo in ministr. za soc. politiko LRS, od 1952 je pravni svetnik pri Republ. zavodu za soc. zavarovanje.

S. je objavil: 5 pesmi (Pesmi naših borcev. Izd. Mile Klopčič 1944) in ciklus 10 partiz. pesmi Slike iz Slov. Benečije (pril. k njeg. zbirki reportaž Po Reziji in Slov. Benečiji. 1944); pesmi in članke (psevd. Zorin) v partiz. periodikah: LdP, Matajur, PDk, SPor; spominske članke iz partizanstva pa v: Gore in ljudje 1946; Obz 1946; Partizan 1946; PDk 1945; Pravnik 1955; PV 1959; Soča 1948; SPor 1946, 1955. Pisal je o akad. pev. zboru v SPor 1951 in SGR 1951, s področja delovn. prava in soc. zavarovanja pa nad 90 razprav in člankov v: BabV 1958; DEn 1946, 1954; Gospodar. koledar 1956; Javna uprava 1959; Kol OF 1947; LdP 1946–7; Ljud. uprava 1952–8; Obz 1947–8; Obz socialist. dela 1950; Pravnik 1946–53, 1955–8, 1960–4; Priročnik za mlade aktiviste 1956; PV 1959; Rodna gruda 1956, 1964; Samouprava social. zavarovanja 1954–7; SPor 1946–9; Vestnik Društva LRS za Združene narode 1956. Najvažnejše razprave gl.: Ljud. pravnik 1947–8, 1950–1, 1953, 1955–6; Pravnik 1956–7, 1959–60; Rodna gruda 1964; Vesnik rada, Bgd 1946–7; ZZR 1948. — Prim.: osebni podatki; bibliograf. odd. NUK. L. U.

SVETEK Lev, pravnik, pesnik, publicist, r. 15. febr. 1914 v Gornjem Logatcu, živi v Lj. Oče Rajko, vladni svetnik, mati Dragica Gartner. Osn. š. v Lj., gimn. v Novem mestu in Lj. (matura 1932). Pravo študiral na U. v Lj. (diplomiral 1937, promoviral 1938). Bil je sodni (1938–41) in odvet. pripravnik (1941–43); opravil je odvet. izpit. (1943), v OF delal od 1941, ob kapitulaciji It. je odšel v part. Kot polit. in sodni organ je bil najprej v Ljubljanski brigadi, jan. 1944 je odšel na Prim., kjer je bil sodni inštruktor pri štabu IX. korpusa, nato od okt. 1944 tajnik okrož. sodišča za srednjeprim. okrožje in preds. okrožnega sodišča za zahodno Prim. Med 1945–46 je služboval v Bgdu kot inštruktor za socialno politiko zvezne jsl. vlade, med 1946–49 docent za delovno pravo na lj. Pravni fak. Sledilo je službovanje na Min. za delo in socialno polit. LRS, od 1952 je bil pravni svetnik pri repub. zavodu za socialno zavarovanje oz. pri skupnosti pokojnin. zavarovanja (upokojen 1984). – S. je začel pesniti v part., nekaj pesmi je objavil v zbirki Pesmi naših borcev (1944, ur. Mile Klopčič), deset pesmi (Slike iz Slovenske Benečije; ponat. Borec 1985) je priloženih knjižici reportaž Po Benečiji in Reziji (1945), ki jo je S. ur. in deloma napisal. Pisal je tudi pesmi za otroke, ki jih je že med vojno uglasbil M. Pirih (gl. čl.). V part. tisku (PartDk, Matajur, LdP, SPor) je poleg pesmi objavljal tudi članke in poročila. V povojnem času je S-ova publicistika namenjena predvsem obujanju spominov zlasti na čas, ki ga je kot part. prebil na Prim.; med proznimi sestavki je tudi nekaj pesmi (GiL, PV, Obz, SPor, PDk, Soča, Pravnik, Borec, Delo itd.). Globok vtis je S. pustilo zlasti sodelovanje pri štirih turnejah kulturno-propag. skupine IX. korpusa po Reziji in Ben. Sloveniji (jun. - okt. 1944), pri skupini je sodeloval kot pevec in inštruktor sodnega odseka IX. korpusa. V okviru teh turnej je bil S. v skupinah part., ki so slov. zastavo postavile na vrh Krna (1. jul. 1944), Triglava (2. avg. 1944) in Kanina (14. avg. 1944); 4. jul. 1944 se je v Trčmunu sestal z Ivanom Trinkom. Svoja doživetja je nato zbral v knjigi Pri svojih na svojem. Spomini s poti po Reziji in Beneški Sloveniji v vojnem letu 1944 (Trst 1987). S področja delovnega prava in socialnega zavarovanja pa je objavil več kot sto prispekov v slov. in jsl. strok. (Pravnik, Javna uprava, Ljudski pravnik, Vesnik rada, Zbornik znanst. razprav Juridične fak. Lj.) ter dnevnem (DEn, LdP, SPor) in drugem periodičnem tisku (Rodna gruda, Babiški vestnik, Gosp. koledar, Obz, KolPD, Priročnik za mlade aktiviste, Samouprava socialističnega zavarovanja, Vestnik društva LRS za Združene narode itd.). – S. je sodeloval s pravnimi nasveti v oddaji za zdomce R Lj., nastopal je tudi kot predavatelj. S. je avtor besedila pesmi Vstajenje Primorske, ki jo je uglasbil R. Simoniti (gl. čl.). Svoje part. (pesniško) ime Zorin je vzel po junaku Stritarjevega romana.

Prim.: SBL III, 561; ZSS VII, 136–37, 196–97; S. Plahuta, JKol 1983, 68–89; PrimSreč 7/1983, 288–93; M. Krišelj, O avtorju, v: Pri svojih na svojem. Trst 1987, 5–9.

B. Mar.