Sušnik, Jožef (1779–1816)

Sušnik (Suschnik, Schuschnik) Jožef, urednik 4. letnika LN, r. 2. marca 1779 na Šmarjetni gori nad Kranjem kmetu in čevljarju Jožefu ter Jeri r. Osenik, u. 28. maja 1816 v Hotedršici. Po osn. razr. šmartinske šole mu je najbrž župnik in dekan, jožefinec Janez Krst. Rodè (SBL III, 120) utrl pot do izobrazbe. V Lj. je končal 3 razr. normalke (1793–4), 5 razr. gimn. (1794–9), 2 letnika liceja (1799–801) in 4 letn. bogosl. (1801–5). Med tem je bil kot teol. 2. letn. na predlog kustosa prof. Fr. Wildeja postavljen za skriptorja licej. biblioteke, ko je bil J. Kalister (SBL I, 424) imenovan za učitelja normalke. L. 1805 je dosegel izenačenje v dohodkih (letno 300 gld) s skriptorji drugih dež. bibliotek, vendar s pripombo v dvornem dekretu, da bi bilo kljub njegovi liter. izobrazbi primerneje uporabiti ga za dušnega pastirja, posebno kateheta. L. 1809 je šel res kaplanovat v Ribnico na Dol., nato v Žiri (1809–11), zadnjih 5 let pa je bil vikar-župnik v Hatedršici. — Po trditvi H. G. Hoffa (ib., 328–9) je po 3 letih urednikovanja LN Val. Vodnik prepustil to delo »gospodu Janezu (Johannu) S-u«, kar se vzdržuje do zdajšnjih časov (Fr. Vatovec meni celo, da je ta Janez S. faktor tiskarne Mar. Terezije Eger, ib., 150). Ker pa ni ne v šol. katalogih (npr. normalke) ne kje drugod izkazan kakšen Janez S., ki bi mu bilo prisojati, da bi bil sposoben urejati, še bolj pa pisati četudi tako skromen časnik, kakršen so bile LN, ne preostane drugega kakor sprejeti podmeno, da gre v resnici za Jožefa S-a, 20-letnega izobraženca, ki je pri svojem prof. Vodniku zbudil tolikšno zaupanje, da bi bil sposoben ob njegovem mentorstvu prevzeti časnikarsko delo, ko se je bil ustanovitelj in 1. urednik LN dela pri njih zaradi »neslanih pisanjov na mene, v katerih se mi laž očita« naveličal. Jezikovne, izrazne in stilne razločke je opazil Fr. Wiesthaler že od 41. št. 3. letnika (od 12. okt. 1799) dalje, ko je Egerica prevzela lastništvo LN, kar dokazuje, da je Vodnik pritegnil S-a že pred 1. jan. 1800. Vsekakor se prva dva in zadnja petina 3. letnika, kar zadeva pravilnost in čistost jezika, nazornost in spretnost izraza, tako zelo ločijo od konca 3. in do konca 4. letnika LN, da se je očitno v uredništvu časopisa res zgodila važna osebna sprememba: uredniške in avtor. dolžnosti je opravljal S., četudi je Vodnik še priložnostno ostal njihov sodelavec (prim. uvodni epigram v letnik 1800: Preteklo je let …). Tako moramo Jožefa S-a šteti za Vodnikovega naslednika pri LN in sploh za drugega imenoma znanega slov. časnikarja. Kolikšna krivda, če sploh katera zadene S-a, da je izdajateljica Egerica časopis ustavila, ostaja odprto vprašanje. — Kasneje je S. pokazal zanimanje za kult. potrebe s tem, da se je odločil za službo v lj. licejski biblioteki, pa tudi s tem, da se je 1813 naročil na Vodnikov nemško-slov.-lat. besednjak, za katerega je izšlo vabilo na naročbo, dela samo pa ni bilo nikoli objavljeno. — Prim.: r. matice župnije Šmartin pri Kranju, redovalnice teol. študija (oboje v ŠkALj); katalogi lj. normalke, gimn. in liceja (MALj ); Album academicorum Lycaei Labacensis v NUK, Ms 654; šematizmi lj. škofije; Hoff III, 148; Kidrič, Zgod. 409; Zssl I, 407, 408; J. Kosmač, MHK 1857, 65; anonim, tam 1864, 34; Fr. Wiesthaler, Valentina Vodnika izbrani spisi. Lj. 1890, XXX; Iv. Vrhovnik, IMK 1905, 174; St. Konrad, MMK 1907, 51; Fr. Vatovec, Slovenski časnik 1557–1843. Mrb 1961, 136–9. Gpn.