Slovenski biografski leksikon
Sušnik Ivan, gospodarstvenik in naravoslovec, r. 21. dec. 1854 v Škofji Loki hišnemu posestniku Janezu in Katarini r. Homan, u. 1. jan. 1942 v Lj. Obiskoval je v Kranju 1865–9 nižjo, v Lj. pa višjo gimn. 1869–73 (mat. 1873) in bogosl. (ord. 1877). Služboval je 1877–80 kot kaplan v Radečah pri Zid. mostu, kot kaplan in župnik 1881–92 v Selcih nad Škofjo Loko. L. 1891 je bil imenovan za kanonika v Lj., se tja preselil apr. 1893, postal 1940 prelat in protonotar.
S. se je razen z dušebrižništvom ukvarjal tudi s tehniškimi in gospodar. problemi. V Selcih je delal načrte za turbine pri mlinih in žagah ter osnutke za praktično urejene kmečke hiše (nekaj objav v Dm); sodeloval je tudi pri napeljavi manjših vodovodov. — V Lj. je uredil novo pokopališče pri Sv. Križu (Žale) ter tam sezidal cerkvico in upravno poslopje. Po potresu 1895 je vneto delal v odboru za odškodnino ponesrečencev. Kot podpredsednik KTD je poskrbel, da je Kat. tiskarna dobila primerno zgradbo (sedanja tiskarna LdP); prelatu A. Kalanu (SBL I, 422–4) je pomagal pri zidanju Marijanišča, zavoda za dijake v Lj. Kot podpredsednik Podpornega društva za duhovnike je S. v Bohinju zgradil hospic Sv. Duh (danes Hotel pod Voglom) za oddiha potrebne duhovnike. Sodeloval je pri gradnji palače Ljud. posojilnice v Lj. (Miklošičeva 7); po njeg. prizadevanju so uredili v sklopu hotela Union veliko dvorano za shode in koncerte. S. je bil soustanovitelj (1899) Vzajemne zavarovalnice in njen predsednik (1917 do smrti). Na njeg. spodbudo je zgradila palačo na Trgu OF št. 15 in vrsto stanovanj. hiš za Bežigradom.
S. se je ukvarjal tudi kot opazovalec-amater in predavatelj z astronomijo in mikroskopijo; zanimanje zanju mu je verjetno zbudil Mihael Wurmer, njegov prof. prirodopisa, fizike in matematike v Kranju in Lj. S teh znanstv. področij je S. predaval ter objavljal članke in poročila (Č, Dm, DS, KO, Naša moč, S). Daljše razprave so: Ob mejah neskončnosti (Č 1907, 108–16); Ali so na zvezdah živa bitja (ib. 1909, 75–80, 130–6, 209–15, 423–32); Kako so merili solnčno razdaljo (KO 1905, 277–95); Drobnogled in drobni svet (DS 1901, št. 1–6, 9, 11–2). — Prim.: r. matice Škofja Loka; S 1924, št. 291; 1927, št. 169; 1934, št. 289 (s sliko); 1939, št. 291 (s sliko); J 1942, št. 2, 4 (s sliko); S 1942, št. 2, 3, 4 (s sliko); SN 1942, št. 2 (s sliko); Janko Mlakar, Naša moč 1942, št. 2; -ik (= Jože Pogačnik), KMD 1945, 139 (slika na str. 137). — Slika: IS 1927, 254. Črm.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine