Supan, Jožef (1828–1902)

Sup(p)an Jožef, politik in gospodarstvenik, brat Aleksandra Jurija (gl. čl.), r. 9. jan. 1828 v Innichenu, u. 5. jul. 1902 v Lj. Po gimn. v Meranu in Innsbrucku je tu študiral od 1847 pravo, 1848 kot član akad. legije branil tirol. meje proti Italijanom, končal 1850 pravo v Gradcu. Po enoletni pripravljalni službi pri komorni prokuraturi v Lj. je 1851 prakticiral na sodišču v Brunecku in i. l. prom. Bil je 1852–3 odvetn. koncipient v Lj. (dr. Mat. Burger) in Celju (dr. Foregger), 1854 samostojen odvetnik v Prešovu (Slovaško), po poroki 1856 v Lj. z Ano Dimitz, sestro zgodovinarja Avgusta (SBL I, 135–6), 1856–61 v Nov. mestu, od 1861 v Lj.; poslanec v Kranj. dež. zboru od 1861, v mest. zastopu 1863–83, namestnik dež. glavarja nov. 1866—apr. 1867, lj. župan 1869–71, v kombinaciji za mesto dež. predsednika febr. 1872 (zaradi hudega slov. odpora to postal nato Aleks. grof Auersperg), poslanec 1873–9, ravnatelj Kranj. hranilnice od 1885.

I. V marcu 1861 je bil S. izvoljen za dež. poslanca dol. mest v Kranj. dež. zbor: a) nenasproten Slovencem do 1866. Nastopil je zoper vinski davek (na 2. seji); sodeloval pri organizaciji dež. uradov; stalno poročal o finan. odseku, zlasti o zemljiški odvezi; zaslovel kot odličen pravnik, samostojno misleč, nesebičen poslanec. Zagovarjal je s slov. poslanci proti vladi predlog, da se zaprisežejo župani na zakone in ustavo; branil 1864 izvolitev Luke Svetca (gl. čl.) za poslanca na Kočevskem (proti Francu Kromerju, Jož. Derbitschu, Lambertu Luckmannu, SBL I, 685); 1866 s svojim glasom (17 proti 16) odločil sprejem Bleiweisovega predloga, da uvedejo slov. v sred. šole na Kranjskem. b) proti Slovencem od 1866. Na drugem glasovanju 12. febr. (Bleiweisov predlog), se je S. z Edv. Strahlom (gl. čl.) »silno razdražen« odstranil (N 1866, 60), posledica: predlog je propadel. Odslej je S. na nem. strani. Kot nem. kandidat za mest. občino Novo mesto propade 1867 pri novih volitvah 30. jan. v dež. zbor proti slov. kandidatu Ludv. Ravnikarju (SBL III, 46), prav tako 27. marca. Po razpustu dež. zbora (21. maja) in novih volitvah (28. jun.) 1870 je bil S. do 1874 (tedaj odložil mandat) spet v dež. zboru kot zastopnik mesta Lj.

V mest. zastop lj. je bil S. izvoljen v 2. razr. 15. maja 1863 še na listi Bleiweisovega »odbora mestjanov«. Pri nadomestnih volitvah v lj. občin. svet (25. maj) 1867 je odločno odklonil ponujeno kandidaturo na slov. listi; izvoljen je bil kot kandidat nem. stranke, vendar še objektiven in pravičen: po nasilni odstavitvi (sept. 1867) lj. župana Etb. Henr. Coste (SBL I, 85–6) se je S. na seji mest. sveta 6. febr. 1868 zavzel za ohranitev mest. avtonomije v prid Costi (proti: edini Dežmanov glas), kar je obveljalo še 7. marca (2. glasovanje). — Ustanovil je (mdr. še K. Dežman, dr. Adolf Schaffer — SBL III, 212–3, dr. Frid. Kaltenegger, prof. R. Pirker, ib. II, 360–1) 7. jul. 1868 v Lj. polit. društvo Konstitutioneller Ver., ognjišče vseh protislov. naklepov na Kranjskem, bil njegov prvi predsednik do marca 1902, potem častni član. Po razpustu (sept. 1868) lj. občin. sveta, popolni abstinenci Slov. pri novih volitvah (marec 1869) in nem. zmagi v vseh 3 razredih, je bil S. izvoljen v 2. razr. za občin. svetnika, 3. apr. 1869 za župana. Kot tak je: preosnoval uradovanje na magistratu; uredil varnostno službo; pospešil ustanovitev lj. prostovolj. gasilstva. Najpomembnejši uspeh pa je bil: zidava drž. tobačne tovarne 1871 in posrečeno finansiranje lj. loterij. posojila, ki je mestu zagotovilo za dolgo vrsto let izdatne denarne vire. L. 1871 se je iz ne povsem razjasnjenih nagibov odpovedal županstvu, za zasluge dobil častno meščanstvo. Ostal je v občin. svetu do 1882, bil t. l. vnovič izvoljen, a se 1883 odpovedal mandatu.

Okt. 1873 do novih volitev 1879 je bil S. ob državnozbor. volitvah (Slov. nesložni, propadli v vseh mestih) na nem. listi izvoljen v notranj. in gorenj. mestih za drž. poslanca. Javno polit. delo je opustil v glavnem 1879, popolnoma 1883.

II. Od 1885 je S. predvsem gospodarstvenik, ko postane ravnatelj, od 1889 tudi pravni konzulent Kranj. hranilnice. V soc. pogledu je blagodejno vplival 1888 z uvedbo še starostne hranilnice, z izdatnimi podporami Društvu za zgradbo delav. stanovanj v Lj. (za Bežigradom). Izkazal se je zlasti ob finansiranju dol. železnice: Kranj. hranilnica je 1891 prevzela tretjino osn. delnic (400.000 K), vse prioritetne (12 milj. K) delnice in tako bistveno zmanjšala obrestno jamstvo dežele Kranjske. (S. po dograditvi do smrti v upravn. svetu dol. železnice). Na S-ovo pobudo je Kranj. hranilnica 1894 krškim vinogradnikom (uničenje po filokseri) brezplačno razdelila amer. trte in denarne nagrade; znatno prispevala h gradbi moderne potresne opazovalnice v Lj.; kupila Virantovo hišo, tam namestila šolo za umetno vezenje; podpirala nem. Filharm. družbo, Huthov priv. nem. dekl. zavod; pomnožila realčne štipendije; skrbela za povzdigo nem. šolstva, zlasti v Lj. in Kočevju, ustanovila 1885 4-razr. nem. dež. ljud. šolo v Lj.; naklonila posebni vzdrževalni (400.000 K) in pokojn. fond (120.000 K) za učitelje. Vendar je S. podpiral tudi slov. šolstvo pri šol. stavbah na deželi.

Kot odličen pravnik je S. uspel v pravdi MOL proti dež. odboru zaradi plačevanja oskrbnih stroškov za lj. domačine v dež. bolnišnici (upravno sodišče na Dunaju že razsodilo v škodo občini, S-u se posrečilo obnoviti postopek). Govornik ni bil, kar pa je zagovarjal, je bilo tako temeljito podprto, da je navadno obveljalo. Bil je član drž. sodišča na Dunaju od ustanovitve 1869 do 1894; drž. sodnega dvora 1870 do smrti; od 1865 novomeški, 1872 častni meščan lj.; častni član večine podpiranih nem. društev v Lj. in Kočevju (Schulver., Alpenver., telov. društvo, prostovoljno gasil. društvo v Kočevju, Lj. do 1885), akad. društva Carniola. Kot človek je bil »eden najboljših in najpoštenejših možakov, kar sem jih sploh spoznal v svojem dolgem življenju« (Šuklje II, 48). — Prim.: zapisniki ODZK 1861–6, 1868–74; Hribar I, 96, 99, 101, 134, 265, 266; Pfeifer 6, 14, 17, 21, 60; Šuklje I, 24, 73, 76; II, 48; Vošnjak II, 261–2; Wurzbach XL, 329–30; N 1861, list 15, 16; 1864, list 10–2, 19, 20; 1866, list 5, 7, 50; 1867, list 6, 14, 40; 1868, list 40; 1869, list 10, 11, 14; 1871, list 12, 14, 17; Triglav 1870, št. 45 (podlistek); LZg 1902, št. 153; SN 1902, št. 152; Grazer Tagespost 1902, 7. jul.; Grazer Tb, pril. Deut. Stimmen aus Krain u. d. Küstenland 1902, 7. jul.; Dr. Josef Suppan, Amtsdirektor d. Krain. Sparkasse 1886–902. Lj. 1903. Ara.