Supančič, Filip Jakob (1850–1928)

Supančič Filip Jakob, stavbenik, r. 29. apr. 1850 v Lj. zid. mojstru, posestniku Jakobu in Heleni r. Jeras, u. 6. sept. 1928 v Gradcu, pok. v Lj. Po osn. šoli je v Lj. obiskoval 1861–4 tri razr. gimn., se izučil 1864–7 v zidarstvu, 1867–8 v tesarstvu. L. 1865–7 je bil v zim. mesecih risar pri stavbeniku Antonu Treotu, 1869–71 je načrtal, pozneje vodil delo pri stavbah, ki jih je gradil njegov oče. Postal je 1881 samostojen, opravil 1882 izpit za stavb. mojstra, dobil koncesijo za to obrt, imel opekarno na trnovski gmajni (z I. Knezom). Bil je član: izpraš. komisije za stavb. obrt, Juž. Sokola (ustanovil prvo sokolsko konjenico); okr. 1890–912 Trg. in obrtne zbornice, jo 1901–12 zastopal v dež. zboru; 1891–3 občin. svetu. L. 1913 si je s posinovitvijo po Fr. Meixnerju iz Budimpešte pridobil ogrsko (a ostal v Lj.), 1919 na prošnjo pa jslo državljanstvo. — S. je bil podjeten, sposoben, soliden stavbenik, od konca 19. st. do prve svet. vojne med najpomembnejšimi v Lj. Sezidal je po načrtih drugih projektantov javne zgradbe, mdr. šole: v Lj.: I. drž. gimn. 1899; šentjakob. dekl. 1900; Ledina 1888; največje poslopje: TSŠ 1909; v Postojni meščansko 1909. Zasebne: projektiral večinoma sam ali njegovi tehniki več stanovanj. hiš (tudi na njegov račun) v Lj., tu skoro vse hiše v dan. Tavčarjevi ul.; Oražnov dom, Wolfova ul.; Nar. dom (dan. NarG) 1894–6; bivšo Nar. tiskarno, Knafljeva (dan. Tomšičeva) ul.; Mest. hranilnica 1904; župnišče sv. Jakoba 1910. — Od 1896 mnogo v Zgbu, 1910–2 vrsto vil in bivši hotel Bristol v Opatiji. — Prevzel je gradnjo pri železnicah: na odseku dol. železnice Lj.—Grosuplje 1893–4, se potegoval za njeno podaljšanje Novo mesto—Karlovac; pri vrhniški progi 1898–9, pri belokranjski; pri progi Jesenice—Trst (Podbrdo—Gor.—Trst: predore, viadukte) 1903–6; pri istrski lokalni Trst—Buje 1908. — Prim.: r. matice (ŠkALj); gimn. izv. (Jacob S.); Dež. vlada fasc. 21–4, 1882 (DAS); Reg. I fasc. 998, 1582 (MALj); Hribar I, 127; Šuklje III, 127–8; isti, Sodobniki 274; J 1928, št. 211 (s sliko); SN 1928, št. 205; I. Vrhovnik, Trnovska župnija. Lj. 1933, 86, 185; dr. Rudolf Andrejka, Znameniti slov. obrtniki. Lj. 1940, 15–7 (s sliko); V. Valenčič, Kron 1970, 139. Vlč.