Supan, Aleksander Jurij (1847–1920)

Supan Aleksander Jurij, geograf, r. 3. marca 1847 v Innichenu (S. Candido) gozdarju, Slovencu Jakobu iz Zasipa pri Bledu in Antoniji r. Steurer iz Radovljice, u. 6. jul. 1920 v Wrocławu. S. je po osn. šoli v Brunecku (Tirolsko) obiskoval 1858–66 (mat. 1866) gimn. v Lj.; tu je stanoval pri stricu kanoniku dr. Juriju S-u, potem pri očetu. Bil je tedaj sošolec Jak. Aljažu (SBL I, 8) in se verjetno v 6.–8. razredu čutil Slovenca (tedaj v gimn. izv.: Zupan). Študiral je na univ. v Gradcu zgod. in lit., se zelo zanimal za poezijo in gledališče, zlasti pa za polit.; vplivan najbrž po star. bratu (gl. Suppan Jožef) se je tedaj dokončno odločil za nemštvo. Študija Die vier letzten Lebensjahre des Grafen Ulrich II. von Cilli. 1868 mu je skoraj gotovo veljala za disertacijo (prom. zač. 1870), nato je opravil še prof. izpit iz zgod., geogr. in nem. L. 1870 je bil S. v Lj. poskusni kandidat na viš. gimn., od 1871 prof. na viš. realki. S štud. dopustom 1875–7 se je izpopolnil v geogr. in geol. (Gradec, Halle) in astronomiji (Leipzig). Premestitev jeseni 1877 v Černovice mu je omogočila habilitacijo na tamkajšnji univ., postal je docent, 1880 izr. prof. Da poglobi svoje znanstv. delo, se je 1884 preselil v Gotho, prevzel (1884–909) uredništvo znamenite geogr. revije Pettermanns Mitt., 1908–18 je predaval geogr. na ponujeni mu stolici v Wrocławu, a ga je kmalu ovirala oslepelost, od 1916 tudi ohromelost.

Že v Gradcu je začel S. pisateljevati, močno je nanj vplival zgodovinar Fr. Krones. V Lj. se je izoblikovalo pravo S-ovo zanimanje: geografija. Napisal je: Lehrbuch d. Geographie f. österr. Mittelschulen. Lb. 1872 (Kleinmayer & Bamberg; 1875²; 1895⁹; do 1918 tudi na naših sred. šolah); razpravo Über den geogr. Unterricht in unseren Mittelschulen (Poročilo lj. viš. realke 1872), kjer terja reforme v tedanjem geogr. pouku; znameniti priročnik Grundzüge d. physischen Erdkunde. Leipzig 1884, 1916⁶, 1934⁸; Geographie von Oesterreich-Ungarn (v Kirchhoff, Länderkunde von Europa. Bd. 2.; poseb. izd. Praga 1889), prva strogo znanstvena geografija Avstro-Ogrske; Deut. Schulgeographie (Gotha 1895); Leitlinien d. allg. polit. Geographie (1918; z njegovimi popravki 1922²). — Objavil je mnogo razprav v Pettermanns Mitt. in sodeloval (od 1891) pri statistični publikaciji Die Bevölkerung der Erde (s. H. Wagnerjem). — Prim.: Pgr. u. Jber. d. k. k. OGymn. zu Lb. 1858–66, 1870; šol. katalogi 1858–66 (MALj); Jber. d. k. k. Oberrealschule Lb. 1871–7; Pettermanns Mitt. 1920, št. 7–8; Geogr. Zft 1921, 193 sl.; J. Perthes, Hauptkatalog 1785–935 (s sliko); Silvo Kranjec, GV 1963, 65–9. S. K.