Suchenwirt, Peter (okoli 1320–po 1395)

Suchenwirt Peter, nemški potujoči (od tod priimek!) pesnik Celj. grofov, r. neznano kje v Avstriji, verjetno okr. 1320, u. neznano kje, najbrž kmalu po 1395. Iz pesmi, edinega vira za biografijo, posnemamo, da je: poznal znaten del slov. ozemlja, ker omenja slov. kraje; živel na raznih plem. in vladar. dvorih (Avstrija; kralj Ludvik Ogrski; grof Albert Nürnberški); deloval od 1372 na Dunaju, kjer je bil v stiku z vojvodo Albrehtom III.; se pod njegovim vodstvom udeležil vojaš. pohoda v Prusijo in Litvo, ki so se ga udeležili tudi grofje Celjski: Herman I., njegov nečak Viljem in Herman II. (cp tekst št. IV); po Albrehtovi radodarnosti dobil na Dunaju hišo kmalu pa 1377, a jo izgubil 1386 (edini dokument, ki priča o S-u). — Ohranjenih je 52 S-ovih pesmi po 100–200 verzov: polit. priložnostne, ki slikajo tedanjo družbo, začetno propadanje viteš. idealov; ljubezensko alegorične; verske, zabavne. Najvažnejše so žalostinke ob smrti opevane osebe: navadno hvalo njenih del je S. razširil skoraj v biografijo; dodan je pesniški opis grba. Za slov. zgod. so pomembne tri: o gor.-tirol. grofu Henriku (u. 1331; tekst št. VI), o Herdegenu (rodbina ptuj. gospodov; tekst št. XII) in o Ulriku I. Celjskem (tekst št. XVI). — S. je bil resna pesniška osebnost, za laika zelo izobražen; »njegov slog je pester, izražanje nabreklo, slike so drzne. Trudil se je za nazornost in obliko ter bil mojster heraldične in religiozne umetnosti« (H.-Fr. Rosenfeld, o. c. 315). — Prim.: Alois Primisser, Peter Suchenwirts Werke. Wien 1827 (kritična, a zelo zastarela izdaja; pri njej sodeloval Jernej Kopitar, gl. str. XLV); Pajkovo gradivo; Oesterr. Blätter f. Lit. u. Kunst 1846, 409–13; Lav. Gregorec, Vestnik (pril. Zori) 1874, 93–4; Ivan Lapajne, Polit. in kulturna zgod. štajer. Slovencev. 1884, 92; H.-Fr. Rosenfeld: Karl Langosch, D. deut. Literatur d. Mittelalters, Verfasserlexikon, IV., stolpič 310–5 in tam navedena literatura. Snk.