Stussiner, Jožef (1850–1917)

Stussiner Jožef, entomolog in malakolog, v Lj. r. 22. nov. 1850 poštn. uslužbencu Jožefu ter Barbari r. Mulej in tu u. 6. okt. 1917. V Lj. je obiskoval osn. šolo in 1863–8 realko (odl. mat. 1868). Potem je služboval pri pošti v Nov. mestu, Radovljici, Šentvidu pri Lj., 1872–7 v Pragi, 1891 pol leta v Pulju, sicer pa v Lj. do upok. 1907. – S. zaradi gmotnih težav ni mogel študirati naravoslovja, ki se je zanj že zgodaj zanimal, najbolj pod vplivom K. Dežmana (SBL I, 131–5) in Ferd. Schmidta (ib. III, 225–7), vendar je tradicijo njunega favnist. raziskavanja po Kranjski nadaljeval in razširil še na druga ozemlja. V Pragi, kjer je ustanovil entomol. klub (priključen Fiziokrat. družbi) in večkrat predaval o kranj. favni, je postal aktiven entomolog; največ uspehov pa je dosegel v Lj.: tu se je posvetil tudi malakofavni. Na svojih entomol. in malakol. ekskurzijah je preiskal velik del zah. Sje, gradivo zbiral tudi v Istri, Dalmaciji, BiH, Srbiji, Črni gori, Tesaliji in Kalabriji. Posebno pozornost je posvečal, zlasti v družbi s S. Robičem (ib., 114–5), naši podzemni favni. Nabral je zelo bogato zbirko (danes v Prirodosl. muzeju v Lj.) zlasti hroščev in konhilij po Kranjskem; dragocena posebno zato, ker je opremljena s točno navedbo najdišč in ker so pripadajoče vrste določili ali revidirali najboljši strokovnjaki. Literarno so jo obdelali drugi, nekaj je objavil S. sam: Eine Ersteigung des Triglav (LT 1869, št. 184–8); Leptomastax Simonis n. sp. (Vhdl. d. zool.-bot. Ges. in Wien 1880, 499–500); Coleopterologische Streifzüge in Istrien (Deut. Entom. Zft Berlin 1881, 81–103); Beitrag zur Molluskenfauna des Kanalthals u. des Quellgebiets der Wurzener Save (z O. Boettgerjem, Nachrichtsblatt d. Deut. Malakozool. Ges. Frankfurt a. M. 1884, 1–16); Malakologische Ergebnisse auf Streifzügen in Thessalien (z O. Boettgerjem, Jbücher d. Deut. Malakozool. Ges. Frankfurt a. M. 1885, 128–200 in 1886, 42–73).

S. je zdrževal pismene in osebne stike z nad 200 zoologi raznih narodnosti; za mnoge je zbiral favnist. gradivo. Bil je red. ali dopis. član številnih znanstv. družb, nekaj časa tudi Muzej. društva za Kranjsko, kjer je večkrat predaval. Po njem so imenovali več vrst hroščev, mehkužcev in pajkovcev; sam je odkril več novih vrst tudi na našem ozemlju. Osebno skromen, se je štel v nem. kranjsko kult. sfero, v javno življenje ni posegal; posebno zoprni so mu bili narodnost. in strankar. prepiri. Dobro je obvladal slov., nem., franc. in italij., razumel pa tudi angl. in češko. Njegovo knjižno zapuščino hrani NM v Lj., literarno pa DAS. — Prim.: franč. r. matice B XI, št. 300; NE IV, 753–4; Nachrichtsblatt d. Deut. Malakozool. Ges. 1882, 178, 179; Jb. d. Deut. Malakozool. Ges. 1886, 34, 35; Festschrift Zool.-botan. Ges., Wien 1901, 368, 387, 404; LZg 1917, št. 232; SN 1917, št. 230; SN 1917, št. 231; Albin Seliškar, Carn. 1919, 94–9 (s sliko); GMS B, 1924–5, 70, 71, 72, 73, 74; 1926–7 B, 84; P. Grošelj, ZPD 1939 (ponatis v Proteusu 1940, 167); Acta carsologica 1959, 265. Bfn.