Stupica, Gabrijel (1913–1990)

Stupica Gabrijel, slikar, r. 21. marca 1913 v Dražgošah učitelju Ivanu (gl. čl.) in Ivanki r. Jelenc, živi v Lj. Po osn. šoli 1919–23 v Mošnjah pri Radovljici in real. gimn. (II.) v Lj. 1923–31 je študiral 1931–6 na Umjetn. akad. v Zgbu (Maksimil. Vanka, Joza Kljaković, Omer Mujadžić, Ljuba Babić), bil tu samostojen slikar do 1946, i. l. portretiral maršala Tita, bil od 1946 red. prof. za slikarstvo na AUU v Lj., 1955–7 njen rektor. Prejel je Prešernovo nagrado (1948, 1950, 1957), nagrado Jakopič (na Salonu 56 na Reki) in 1970, jsl nacionalno nagrado Solomona R. Guggenheima (1960), zlato plaketo (I. jsl trienale lik. umet., Bgd 1961); bil je član Sveta za prosveto in kulturo LRS in v raznih žirijah. — Obiskal je Benetke (Tizianovo razstavo 1937), Ženevo (umetnine iz madridskega Prada, 1939; posebno globok vtis), Budimpešto (1946), Prago (1946, 1947), Pariz (1950, 1955), Lascaux (1955), Strasbourg, Colmar, Basel (1957), Nem., Holand., Belg., Angl. (1963), Italijo, (zlasti Benetke vsi bienali od 1952). Slik ni datiral.

I. Realistično obdobje (Zgb 1937 in Lj. do 1950). 1937: Portret deklice (Alenka Hudoklin, Lj., ModG); Vida Hudoklin (Lj., Vida Hudoklin-Šimaga); Šopek (ib.); Portret mladeniča z rožo (Lj., Republ. svet sindikatov). — 1938: Dekle v belem (avtor). — 1939: Dvorišče (Lj., inž. Maks Stupica). — 1941: avtoportretna študija za Avtoportret s prijateljem (Avtoportret I, Bgd, Vladimir Pogačić); Avtoportret s prijateljem (Avtoportret II, les, Zgb, ModG JAZU); Avtoportret s paleto, skica (Avtoportret III, Bgd, Vladimir Pogačić). — 1942: Jasmin (Zgb, Zvonimir Pučar), eno izmed temeljnih del. — 1944: Hruške (ib.); Portret Ivice Radošević (neznana kje); Avtoportret IV (prej Bgd, Lepa Perović, zdaj avtor). — 1945: Mali avtoportret (Avtoportret V, Zgb, Zvonimir Pučar); Avtoportret VI (ib.). — 1946: Portret ge. Pučar (ib.); Deček z lubenico (ib.); Portret slikarja Domca (Bojan Stupica, gl. čl.); Portret maršala Tita I (Lj., Muzej revolucije); Portret maršala Tita II (Bgd, Zvezni izvršni svet). — Lj. 1947: Starca (neznano kje), razstavljena 1948 (št. 95); Žena, ki lupi krompir I (les, na hrbtni strani Župančičevega portreta iz 1948); isto II (New York, misija SFRJ pri OZN). — 1948: Portret O. Župančiča (les, Lj., B. K.); Tihožitje (Lj., ModG); Dekle z lampijonom I (ib.); isto II (Zgb, Zvonimir Pučar). — 1948–9: Avtoportret VII (les, Zgb, prof. Miroslav Montani). — 1950: Pred sprevodom (Povorka ali Baklada, Lj., ModG), temeljno delo; Deklica, ki se češe (Lj., Nada Aleksić).

II. Prehodna doba (1950–2). 1950: Pariški avtoportret (Avtoportret slikarja na stolu ali Avtoportret VIII, Lj., ModG); Portret slikarja Vena Pilona (Atene, Ambasada SFRJ). — 1951: Žena v rdečem I (Bgd, ModG); isto II (Dubrovnik, Umjetnička galerija). — 1951–2: Avtoportret s klobučkom I (Avtoportret IX, Bgd, ModG); isto II (Avtoportret X, Lj. prof. Mica Černigoj).

III. Temno ali ekspresionistično obdobje (1953–6). 1953: Lubenica z grozdjem (Lj., RTV); Lubenice (prej vzh. Berlin, zdaj Lj., Mitja Vošnjak); Punčka na stolu (avtor); Granatna jabolka (Lj., ModG, posodil Mest. muzej), temeljno delo; Avtoportret ikona (Avtoportret XI, avtor), temeljno delo; Lucija, portret v starin. kostumu (avtor); Slikar v ateljeju (Avtoportret XII, Lj., Jože Hudeček). — 1954: Limone (Lj., Jure Robežnik); razrezana prva varianta Mize z igračami, fragment I (avtor), II (Zgb, Galerija suvremene umjetnosti) in III (Lj., inž. Maks Stupica); Malo tihožitje (Igrače, lepenka, Lj., dr. I. Logar); Miza z igračami (Lj., Izvr. svet Ljud. skupščine SRS), temeljno delo; Deklica v ateljeju I (Lj., ModG); isto II (Bgd, Dom JNA). — 1955: Žena s čipkami I (Lj., RTV); Deklica v ateljeju III (Svetli interieur, prej Torino, Luciano Pistoi, zdaj Milano, Romano Lorenzin), temeljno delo; Lucija I (Mali portret, avtor); Portret slikarjeve žene I (avtor); Deklica s pahljačo (Bruselj, grof de Gruenne); Avtoportret, fragment osnutka za Avtoportret s hčerko (Avtoportret XIII, tempera, Guido Trevisan). — 1955–6: Mala podoba hrušk (Bgd, Lepa Perović). — 1956: Hruške (Bgd, prej Sekretariat za prosveto in kulturo, zdaj Lepa Perović); Breskve na belem krožniku (neznano kje); Otrok pri mizi z igračami I (Temna miza, Lj., ModG), temeljno delo; Portret dr. L. Menašeja I (Cetinje, Umetnička galerija) in II (Bgd, ModG); Dvojni portret (Gospa z vnukom, Lj., prof. Helena Menaše); Avtoportret s hčerko (Avtoportret XIV, Lj., ModG), temeljno delo; Žena s čipkami II (Jarše, tovarna Induplati); Kutine (Lj., Boris Kocjančič).

IV. Svetlo obdobje novih odkritij od 1957 — 1957: Branjevka (Lj., ModG); Otrok pri mizi z igračami II (Svetla miza, ib.); Nevesta (Bruselj, grof de Gruenne). — 1958: Flora (Lj., ModG), temeljno delo; Atelje I (Bgd, ModG), temeljno delo, nacionalna nagrada S. R. Guggenheima; Kmetica (Benetke, Guido Trevisan). — 1959: Véliki svetli avtoportret (Avtoportret XV, Lj., ModG); Avtoportret s pismom (Avtoportret XVI, tempera, Bgd, Dom JNA), temeljno delo; Kmetica z lubenico (Zgb, Galerija suvremene umjetnosti); Deklica s šopkom I (papir, Bgd, dr. Kat. Ambrozić), II (papir, Benetke, Guido Trevisan), III (papir, Lj., inž. arh. Stanko Kristl), IV (platno, Boston, ZDA, zasebna last), vse tempera. — 1960: Avtoportret s cigareto (Avtoportret XVII, avtor); Demonstranti I (Figure z lampijoni I, 1961 kupila galerija Marlborough, London); isto II (isto, avtor); Miza z igračami (franc. drž. odkup, Pariz); Deklica s pajčolanom (odkup, Stockholm); Deklica s podobico (avtor), vse tempera. — 1961: Deklica s pajčolanom II (Zgb, Galerija suvremene umjetnosti), III (Bgd, Dom JNA); Miza (Zgb, Galerija suvremene umjetnosti); Atelje II (Bgd, Sekretariat za prosv. in kult.); Žena z lubenico (Lj., Republ. svet sindikatov); Modri avtoportret (Avtoportret XVIII, Zgb, Galerija suvremene umjetnosti). — 1962: Miza z igračami (Zgb, Sekretariat za prosv. in kult.); Atelje III (Rim, Galleria l'Attico); Avtoportret (Avtoportret XIX, ib.); Flora II, III (ib.), vse tempera in kolaž. — 1963: Portret slikarjeve žene II (avtor); Figura v svetlem interieuru (avtor), tempera, kolaž; Avtoportret XX (avtor), isto.

S-eve slike hranijo mdr.: v Lj. medaljer Stane Dremelj (Avtoportret; Portret St. Dremlja), Lojze Gostiša (Lucija, gvaš, 1953), Jože Hudeček (Glava kmetice), Aleš Jelenc (Moški portret), prof. Zdenko Kalin (Portret Špele Kalin), družini dr. Kogoja (dva dekliška portreta) in Lozej (Portret Lozejeve), Ivan Maček-Matija (Portret dečka), družina Perko (Portret dr. Perka; Glava deklice), RTV (Istrska pokrajina), Veljko Rus (Bela punčka), Minka Stupica (Janezek; Mama), prof. Jože Zorn (Pikica); v Mrbu družina Kranjc (Avtoportret; Krajina); v Bgdu Oto Bihalji-Merin (Glava kmetice), D. Ristić (Glava punčke), inž. arh. Bojan Stupica (Portret Bojana Stupice; Portret Mire Stupica), polk. I. Turčinović (Vida; Punčka s cvetjem); v Zgbu dr. Antun Bauer (Portret Zorana Didka), družini Jakšić (Portret lekarnarja Jakšića) in Kopišta (3 portreti, tihožitje), inž. arh. Kauzlarić (Tihožitje z modro posodico); Moderna galerija JAZU (Mož s pipo; Tihožitje s črnim loncem), prof. Miroslav Montani (Glava Milke; Ivek pri jedi; Interieur), dr. Vojko Mrvaš (Beli stol ali Tihožitje s česnom, ok. 1942), družina Prpić (Portret Prpića; Tihožitje), veterinarska fak. (Portret univ. prof. dr. Fr. Zavrnika); v Dubrovniku v zasebni lasti (Ženski portret; Žena v negližeju; Žena s črno tančico; kopija po Goyi); — v Stockholmu V. Nilsson (Glava, kolaž).

S-eve risbe so v najrazl. tehnikah in njih. kombinacijah skoraj brez izjeme nastajale ob snovanju in pripravljanju slik; odlikuje jih bogat razpon od strogega portretn. realizma in impresionist. zapisovanja vtisov do fantast. groteske (gl. vrsto osnutkov za Avtoportret s hčerko iz 1956). Hranijo jih mdr. v Lj. Muzej revolucije (največja zbirka), Lojze Gostiša, Vida Hudoklin-Šimaga, Božidar Jakac (Portret Špele Kalin); — v Zgbu Galerija suvremene umjetnosti (10 kosov), Gipsoteka, Grafični kabinet JAZU, Božo Bek, Boris Kelemen, Edo Kovačević, Irena Vrkljan; — v Bgdu Dom JNA (3 kosi), ModG (4 kosi).

Pri S-i pedagogu so absolvirali spec šolo vidnejši slov. slikarji in grafiki: Ive Šubic (gl. čl.), Janez Šibila, oba 1950; Milan Bizovičar 1951; Marjan Dovjak 1952; Savo Sovrè (SBL III, 416–7), Izidor Urbančič 1953; Andrej Jemec, Bogdan Meško, 1958; splošni študij pa: Francè Slana (ib., 345–6), Floris Oblak, 1949; Mire Cetin, Marko Šušteršič (gl. čl.) 1951.

Priložnostno, ne manj tehtno, se je uveljavil S. kot scenograf (Maurice Ravel, Francis Poulenc, Opera Lj. 1961).

S. »drzno slika fantastičen, izmučen svet« (J. P. Hodin, Encyclopedia of World Art); je »kakor nobeden naših sodobnih slikarjev … najmarljiveje končal veliko šolo evrop. naturalist. slikarstva« (L. Menaše, Monografija 1956). V kompoziciji Pred sprevodom … »je razgrnil pred nami vso problematiko sodobnega slikarstva« (S. Mikuž, 1951). Njegovo delo se je prek psihološko poglobljenega ekspresionizma razvilo v samosvojo inačico nove figurativnosti z vsem njenim grotesknim preoblikovanjem gradiv, znamenj in drugih asociativnih pripomočkov (od nalepk do tradic. trompe l'oeil). S. sodi med pionirje sodobne jsl in evrop. umetnosti (razstava v l'Aquili!), njegov svet živi na mejah med stvarnostjo in domišljijo. Njegova umetnost, ki je v njenem jedru figuralika, se upira tradicional. razčlenjevanju po motivih. Kot portretist je S. najtankočutnejši interpret, najpomembnejši po F. Bergantu in realistih prejšnjih stoletij; tihožitja so dragocena zaradi poetične povezave dveh zanj posebno značilnih motivov: otrok in miza. Pričata o otožnem in zmagovitem, v preteklost in hkrati za površino zdajšnjih stvari prodirajočem pogledu, ki v temi in sivini odkriva barve, v navidezni vsakdanjosti dotlej neslutene asociacije in v mikrokozmu podobo velikega in pomenljivega življenja. — S. je imel tri osebne razstave: Zgb, Galerija suvremene umjetnosti, febr.-marec 1962, 29 slik, 11 risb, gvašev, pastelov, katalog s fotogr., 6 reprod., 1 orig. serigrafijo; Bgd, Galerija Doma JNA, marec 1962 (delno spremenjeni zgb izbor); Rim, L'Attico, febr. 1963, pozneje v Torino, 10 slik, katalog s fotogr., 4 reprod. — Udeležil se je mdr. razstav doma: Bgd, Umetnički muzej, okt. 1946, katalog; Umetnički paviljon na Kalemegdanu, febr. 1953, katalog; Bgd sajam, maj-jun. 1961, 2 sliki, katalog s 3 slikami v seznamu, r. podatek napačen, 1 repr.; Salon ModG, avg.-sept. 1961, 1 slika; sept.-okt. 1962, 3 slike, katalog z 1 repr.; Celje: 1939, S., Z. Didek in D. Klemenčič; Dubrovnik: Umjetnička galerija, jul. 1954; jul.-sept. 1955, 5 slik katalog; avg.-sept. 1956, 3 slike, katalog z 1 repr.; Lj. Jp, apr. 1940 katalog; 1959, 2 risbi katalog: jul.-avg. 1961, 2 risbi, katalog z 1 repr.; MaG, jul.-avg. 1961, 1 slika; ModG, febr. 1948, 3 slike, katalog; febr. 1949, 2 sliki, katalog; maj 1950, 3 slike, katalog z 1 repr.; sept. 1953 4 slike, katalog; maj 1954, 5 slik, katalog z 2 repr.; apr.-maj 1955, 4 slike, katalog; 1956; apr.-maj 1958, 5 slik, katalog; NarG, marec-apr. 1947, katalog (pozneje prenesena v Moskvo, Leningrad, Varšavo, Krakov, Prago, Bratislavo, Budimpešto, katalogi); Mrb, Velika unionska dvorana, jun. 1938, katalog; Piran, Galerija Piran, okt. 1962, 1 slika; Rijeka, Galerija likovnih umjetnosti, 1959, katalog z 1 repr.; Salon 56, 2 sliki, katalog z 1 repr.; Zgb, Umjetnički paviljon, nov.-dec. 1939, katalog; jul. 1946, katalog; ModG, maj-jun. 1953, 5 slik, katalog s 5 repr. – – Na tujem: Italija: L'Aquila, Castello Cinquecentesco, jul.-okt. 1963, 5 slik, katalog z 2 repr.; Benetke, XXVI. Biennale, maj-okt. 1952, 7 slik, katalog; XXIX. Biennale, maj.-okt. 1958, 10 slik, splošni in posebni katalog jsl paviljona z 1 repr.; Galleria dell'Opera Bevilacqua La Masa, sept. 1962, 3 slike, katalog s fotogr. in 2 repr.; – Artisti jugoslavi, Milano, Il Millione; Roma, L'Attico; Torino, La Bussola; Bologna, La Loggia, 1960, katalog; Pistoia, Museo Civico in Livorno, Casa della Cultura, 1957, katalog z 1 repr.; Rim, Galleria Nazionale d'Arte Moderna in Milano, Palazzo della Permanente, dec. 1956 – febr. 1957, katalog z 1 repr.; Palazzo delle Esposizioni, maj-jun. 1962, 4 slike, katalog. – Drugod: Clc, Künstlerhaus, jun.-jul. 1961, 2 sliki, katalog z 1 repr.; Kassel, Museum Fridericianum, jul.-okt. 1959, katalog; London, Tate Gallery, apr.-maj 1961, Coventry jun.-jul., Hull jul.-avg., Brigthon avg.-sept. 1961, 5 slik, katalog s fotogr. in 1 repr.; New York, The Solomon R. Guggenheim Museum, marec-maj 1957, katalog; okt. 1960, 1 slika, katalog; Pariz Musée National d'Art Moderne 1957 (gl. New York marec-maj); Musée d'Art Moderne de la Ville de Paris, dec. 1961-jan. 1962, 4 slike, katalog s fotogr. in 1 repr.; Lyon, Salon du Sud-Est 1954, 2 sliki, katalog, r. kraj in letnica napačni; Stockholm, marec 1962, 4 slike, katalog; Tokio 1957, Bienale, katalog; Varšava 1957 5 slik, katalog z 1 repr. – Potujoči razstavi po ZDA New Painting from Jugoslavia, 5 slik, katalog s fotogr. in 1 repr.; 60 tableaux de la peinture yougoslave moderne, katalog z 1 repr., r. kraj in letnica napačni. – Prim.: lit. v Gabrijel Stupica, Uvod Luc Menaše. Lj. 1959 dodaj Pierre Rouve, Art News and Review, London 1958, št. 16 (z repr.); Vicente Aguilere-Cerni, Indice de Artes y Letras 1958, št. 116–7; LdP 1958, št. 1, 305 (s fotogr.); Mieczysław Porebski, Przegląd artystyczny, Varšava 1958 (izšlo 1959), št. 6, 8, 15 (z repr.); Giuseppe Marchiori, Art International (Zürich) III, 1959; Vera Pintarić-Horvat, La biennale di Venezia IX, Benetke 1959 (izšlo 1960), 16 (repr.), 20 in ovitek; Bogdan Pogačnik, Delo 1960, št. 57, 277 (z repr.); Giuseppe Marchiori, La pittura straniera nelle collezioni italiane, Torino 1960 (z repr.); m. l., NRazgl 1960, 223; Perspektive 1960–1, št. 5 (4 repr.); 1961–2, št. 14, 449; Borba, Bgd 1961, 28. maja (z repr.); Delo 1961, št. 104 (Bogdan Pogačnik) s fotogr. S-eve scene; št. 107 (Uroš Prevoršek); Josip Depolo, Globus, Zgb 1961, št. 103 (2 repr. 4 fotogr.); Josef P. Hodin, European Modern Movements, Encyclopedia of World Art V, New York–Toronto–London 1961, 209; L'Art contemporain en Yougoslavie, katalog razstave, Paris 1961; Likovna revija 1961–3, 10, 20, 52, 53, 101–2, XXIV; Luc Menaše, NSd 1961, 679–80; Politika, Bgd 1961, 28. maja (2 repr.), 4. jun.; Fr. Šijanec, Sodobna slov. likovna umetnost. Mrb 1961, 161–5 (3 repr.); Telegram, Zgb 1961, št. 58; 1962, 23. febr., 2. marca (z repr.); The Guardian, Manchester 1961, 29. apr.; The Times, London 1961, 28. apr. Vjesnik, Zgb 1961, 8. jun.; 1962, 17. jan., 9., 15., 27. febr. (z repr.); Art Since 1945, New York 1962, 129; Luc Menaše, Avtoportret v zah. slikarstvu. Lj., 1962, 137, 169, 207, 260, 286, 310, 345 (8 repr.); Nedeljne informativne novine, Bgd 1962, 25. marca (z repr.); 15 dana, Zgb 1962, 15. marca (3 repr.); 25 artisti jugoslavi, katalog razstave v Benetkah 1962; Oto Bihalji-Merin, Prodori moderne umetnosti. Bgd 1962, 70 (z repr.); Republika, Zgb 1962, št. 2–3 (z repr.); Večernji list, Zgb 1962, 15. febr. (repr.); Luc Menaše, Zahodnoevr. slikani portret. Mrb 1962 (2 repr.); Il Globo, Rim 1963, 3. marca; Il Popolo, Rim 1963, 4. marca; Il Secolo d'Italia, Rim 1963, 6. marca; Il Tempo, Rim 1963, 15. marca; Izraz, Sarajevo 1963, št. 1 (repr.); La Fiera Letteraria, Rim 1963; L'Europa Letteraria, Rim 1963, št. 19; Luc Menaše, Pionir 1963, 47 (repr.); isti, Rodna gruda 1963, 174–5 (2 repr.); isti, SIK 1964. Lj. 1963, 136–7 (repr.); Dialogi 1967, št. 12; NRazgl. 1968, št. 3; Sinteza 1968, št. 9, 10–1; TT 1968, št. 6; VMb 1968, št. 31; Obz 1969, 432–41; Delo 1970, št. 102 (s sliko); LDk 1970, št. 102 (s sliko). Men.