Stucin, Dušan (1915–1976)

Stucin Dušan, kemik, r. 13. avg. 1915 na Dunaju obrtniku Martinu in Olgi r. Gans, živi v Lj. Ob ustanovitvi Jsle se je družina preselila v Mrb, kjer je S. obiskoval osn. šolo in klas. gimn. (1926–34; mat. 1934), v Lj. pa na tehn. fak. študiral kemijo (dipl. 1939), nato je bil asistent na interni kliniki medic. fak. od marca 1941 do sept. 1942 ter tu uredil in vodil biokem. laboratorij. Zaradi sodelovanja v NOB je bil sept. 1942 do avg. 1944 zaprt v Ital., nazadnje v delovnem taborišču Essen (Nem.), sept. 1944 do maja 1945 v NOV, kjer je vodil improvizirani kem.-farmac. laboratorij v Črnomlju. Po demobilizaciji je avg. postal v Lj. docent za eksperiment. kemijo in predstojnik Inštituta za kemijo na medic. fak., bil 1949–52 še honor. predavatelj za biologe in kemike na PMF, 1953 se izpopolnjeval v Angliji (dr. R. Consden, dr. L. E. Glynn), 1955–6 honor. predaval še na kem. odd. tehn. fak. (postal 1960 izr., 1969 red. prof.), 1958–71 pa spl. in anorgan. kemijo na biotehn. fak. Od 1951 se je udeležil več kongresov kemikov v tu- in inozemstvu. S. je predsednik biokem. sekcije SKD, član redakc. odb. Vestnika SKD, Uprave Unije kemij. društev Jsle, The Biochemical Society, London (od 1953), The British Association for the Advancement of Science (1954). – Objavil je strok. članke v Biochem. Z. (Bnd 300, 1939, 338–42 z R. Klemenom), Acta med. iugosl. (1954, 129–48 s sodel.), poglavje v knjigi Radioaktivnost. Inštitut Jožef Štefan. (Lj. 1956, 98–113 s sodel.), Vestnik SKD (1958,57–61,63–7 oboje s sodel.; 1960, 11–9; 1966, 57–68 s sodel.), ZobV (1963, 3–14 s sodel.), Die Stärke (1968, 67–74; 1969, 211–4; 1970, 73–6, 181–8 vse s sodel.). – Prim.: osebni podatki; ULj 368; 1969, 454; Objave univ. 1958, št. 11, 99–101; 1959, št. 17,53–5. Lar.