Slovenski biografski leksikon
Struss Jožefa (pri krstu Barbara), slikarica, v Lj. r. 30. nov. 1805 selu Antonu in Mariji r. Tratnik ter u. 3. jan. 1880. Vstopila je v uršul. samostan v Lj., bila 1823 preoblečena, od 1826 učila risanje na notr. in zun. uršul. šoli, opravila slovesne obljube 1829 in bila samost. prednica od 1874 do smrti ter nad 30 let prefekta v samost. zavodu. – Po posredovanju spirituala Janeza Šlakerja (gl. čl.) je slikar M. Langus (SBL I, 614–6) hodil v samostan učit risanja S-ovo, M. Marjeto Venedig ter M. Alojzijo Petrič (ib. II, 326); S. mu je pomagala pri slikanju sv. Trojice za veliki oltar uršul. cerkve v Lj. Sama je veliko slikala z oljem, v fresko tehniki, večinoma za samostan. potrebe. Svoja dela je signirala z začetnicami imena. Dela: za uršul. cerkev v Lj.: osnutek za oltarno sliko sv. Trojice 1840; Janez Evang., platno, olje; kulise za božji grob; Srce Jezusovo in Marijino, platno, olje; za uršul. samostan: freske v refektoriju; sv. Jožef, Ana, Uršula, Angela, Avguštin, Ignacij, Terezija, Katarina, Jezus, Marija; pokrajinska slika Pogled na Bled, vse platno, olje; na zidu samost. vrta: 30 fresk; za Alojzijevišče: portret škofa A. Wolfa 1845; za pokopališče na Dobrovi: Kristus, 1848, slikano na pločevini; za p. c. sv. Križ pri Litiji: Mati božja (model hči oskrbnika Pehanija); portret J. J. Schellenburga 1847 (SBL III, 215–6). – Prim.: anali uršul. samostana v Lj.; r. knjiga; Novakovo gradivo; Steskovo gradivo; Steska 229; ZD 1860, 153–4; 1874, 38; 1880, 12; 1905, 256; Ob 200-letnici uršul. samostana v Lj. 1902, 71; Viktor Steska, DS 1904, 398; Rast I, 1945, 149 (z repr. slike sv. Trojice). Blh.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine