Struppi, Vincenc, baron (1733–1810)

Struppi Vincenc, strokovnjak za utrdbe in prekope, r. 1733 neznanega datuma nekje na Kranjskem, u. 3. jun. 1810 na Dunaju. Po končanih študijah je stopil 1756 v voj. službo k ženijski stroki, se odlikoval v 7-letni vojni s tehn. deli pri oblegi trdnjav in z osebno hrabrostjo. Po sklenjenem miru 1763 je postal gradb. direktor trdnjave Cheb, nato vodil gradbo novih utrdb v Kraljevem Gradcu. Tu ga je cesar Jožef II. spoznal, ga imenoval za inž. stotnika in pomor. gradb. direktorja v Trstu. Za uspešno osušeno močvirje pri Ogleju je S. napredoval 1772 do ces. svetnika in nato gradil znamenito »jožefinsko cesto« po najtežjem kraškem terenu od Senja do Karlovca. L. 1779 pobaronjen, je postal 1782 dvor. svetnik in referent pri dvor. gradb. svetu na Dunaju, 1790 kranj. deželan. – Ko je 1771 S. bival v Lj., ga je dež. glavar Auersperg seznanil z načrti Lecchija in G. Gruberja (SBL I, 268–9) za osušitev Lj. barja: z njimi se S. ni povsem strinjal. Po Gruberjevih velikih težavah pri izvajanju in močno prekoračenem predračunu je Mar. Terezija 1777 v posebno preiskovalno komisijo imenovala tudi S-ja: le-ta, odločno nasproten novim Gruberjevim načrtom, je upal s predvideno vsoto (72.291 gld) dovršiti prekop. L. 1779 njemu izročeno delo za prekop je ob natančnem blagajn. poslovanju, strogem nadzorstvu in s številnimi delavci 25. nov. 1780 končal, s prihranjenim denarjem še utrdil bregove. Za nadaljnje osuševanje je zahteval »hidrotehn. nivojske karte« vsega Barja, 1782 začel s pripravami, a se je dela ustavilo z njeg. odhodom na Dunaj (nadaljevalo šele pod guvern. K. Schmidburgom, SBL III, 223–4). S. je dobil več visokih odlikovanj. – Prim.: Stratil J. H., Aktenmässig erzählte u. kritisch beleuchtete Gesch. d. Schneidung d. Gruber-Kanals u. d. Morastaustrocknungsoperationen v. 1554–1808. Lb. 1816 (rkp., DAS); R. Lopašić, Karlovac. Zgb 1879, 57; Siebmacher, Wappenbuch IV/2, 19; Wurzbach XL, 106; Lippich, Topographie d. Provinzialhauptstadt Laibach … 1834, 27; Hochenwart, Die Entsumpfung d. Laib. Morastes … 1838, 36 sl.; Ernest Kramer, Das Laibacher Moor. 1905, 134. S. K.