Strupi, Simon (1812–1880)

Strupi Simon, veterinar, r. 20. okt. 1812 v Čirčičah kmetu Jakobu in Uršuli r. Zevnik, u. 26. okt. 1880 v Pragi. Po osn. šoli v Kranju in gimn. (1825–9) ter 1. letn. filoz. (1831) v Lj. je študiral medic. na Dunaju, tu kot štipendist 1834–5 dosegel naziv živinozdravnika na veter. šoli, kjer je ostal kot korepetitor-docent do 1844. V Lj. je bil 1844–55 dež. živinozdravnik, agilen odbornik KD, nekaj let tudi upravnik njene drevesnice. Z Jan. Bleiweisom (SBL I, 42 sl.) je 1850 pobudil ustanovitev živinozdravniške podkovske šole, prve strok. šole s samo slov. učnim jezikom, in na njej brezplačno učil anatomijo, poznavanje in zdravljenje žival. bolezni. L. 1844 je bil predsednik oz. protektar muzikalnohumorist. društva v Lj. (član tudi Fr. Prešeren), hkrati pozvan na policijo, da poprosi za doslej še ne dobljeno, potrebno ustanovno dovoljenje, a je društvo kmalu zamrlo. V l. 1855–80 je bil S. red. prof. teoret. in prakt. veterinarstva na medic. fak. v Pragi in se zavzemal za ustan. samostojne vis. veter. šole. – Spisal je Nauk spoznanja in ozdravljanja vunanjih in notrajnih bolezni kónj, govéd, ovác, koz, prešičev in psov. Četerti del živinozdravništva. Lj. 1852; jezikovno zboljšan, 2. pomnož. nat.: Živinozdravništvo ali nauk o spoznanji in ozdravljanji unanjih in notranjih bolezen. 1885. – Pisal je tudi poljudnostrok. veterin. in živinorejske članke (N, Velika pratika) in v svojih delih oral ledino strok. izrazoslovju. – Prim.: sporočilo matičn. urada Kranj 12. febr. 1968; Iuventus 1825–9; Album academicorum 1831, 196; Taschenbuch d. Wiener Universität. Wien 1834–44; Mal, DS 1929, 309–10; Prijatelj, KPZS 1938, I, 134; ZstV 1963, 330–3; Evžen Novotny, 50 let Vysokého veterinárniho učeni v Brnĕ. Brno 1968, 25, 30; František Lombal, Sto let veterinárni služby hlavního mĕsta Prahy. Praga 1968, 11; Ante Stefančič, Začetek in razvoj veterinarstva. 1966, 76, 112. Sfč.