Strukel, Mihael (1851–1923)

Strukel (Štrukelj) Mihael, gradbenik, r. 3. avg. 1851 v Logu pod Mangrtom posestniku Mihaelu in Katarini r. Strukel, u. 2. marca 1923 v Helsinkih (Finska). Najprej se je učil pri dom. župniku, nato obiskoval v Gor. osn. šolo in nem. realko ter tam zanj kot Slovenca obvezno slovenščino (1863–9; v izvestju 1863: Štrukl; 1864–7: Strukl; 1868: Strukel; mat.: Štrukelj); bil je vseskozi prvi in pri mat. edini odličnjak. Študiral je 1869–74 na TVŠ (Bauschule) na Dunaju, ob času in odlično opravil vse izpite iz cest., vodnega, mostnega in železniš. gradbeništva, čeprav je vmes služil vojake (nekaj časa pri lj. pešpolku), da bi brata rešil vojaščine. Kot inženir je delal 1874–5 na Dunaju pri podjetju Redlich & Löwenfeld in pri Centr. uradu salzburško-tirolske železnice, 1875–9 pa v Gradcu pri gradb. podjetju za mostove Körösi: zgradil je več večjih mostov in železnih strešnih konstrukcij, med temi veliko kolodvorsko halo Juž. železnice v Trstu. L. 1879 je bil izbran za enoletno poskusno službo kot predavatelj na tedaj ustanovljenem Politehn. inštitutu v Helsinkih, maja 1880 imenovan za red. učitelja grafične statike in inženirskih ved, postal finski državljan in se 1881 poročil z Ellen Lindströmovo. Prva leta je predaval grafično statiko in gradnjo železnic, od zač. 1882 pa talne, vodne in mostne gradnje, 1896 bil imenovan za prof. Ko se je 1908 Politehn. inštitut preosnoval v TVŠ, je postal prof. za mostne gradnje in gradbeno statiko, kar je ostal do upok. 8. okt. 1913. Prvo leto je predaval v nem., že naslednje leto pa v švedščini, ki jo je tako odlično obvladal, da je bil med najboljšimi predavatelji TVŠ. Tam je opravljal tudi administr. in organiz. posle ter bil 1906–13 knjižničar.

Teoretik in pisec. S. je v počitnicah mnogo potoval po inozemstvu, si ogledoval razstave, tovarne, novejša gradbena dela in o njih poročal v dom. in tujih strok. listih ali predaval v Društvu tehnikov in v Strok. klubu inženirjev; kjer je bil ponovno predsednik. Pisal je finske članke v švedski strokovni zbornik Tekniska Foreningens i Finland Förhandingar (1883–905); v časopis Tekniskarn, tidskrift för bryggnadskonst (Helsinki); v glasilo Združenja inženirjev v Stockholmu; v nem. liste: Allgem. Bauzg (daljšo razpravo o Finski Über das Grossfürstenthum Finnland mit besonderer Berücksichtigung d. Kommunikationen, 1889, p. o. Dunaj 1889), Centralblatt d. Bauverwaltung, Deut. Bauzg, Zft d. österr. Ing.-u. Arch. Ver. — S. je zlasti zaslovel po svojih učbenikih (izšli v nem. pri A. Twietmeyer, Leipzig in pri raznih založništvih v Helsinkih): vse njegove knjige (podpis: Strukel) so nastale iz predavanj. Izdal je: atlant Der Brückenbau. 1895, vel. 40 + 43 tabel, 1300 slik lesenih in želez. mostov; 1900² s podnaslovom: učbenik in priročnik za študente in praktike. Učbenik Der Brückenbau. 1910. 1. zv. III + 216 str., 225 slik + 3 tabele: splošna statika mostnih nosilcev, zemeljski pritisk, leseni mostovi (delno); 1911. 2. zv. 1. del, XVIII + 300 str., 296 slik, + 40 tabel: leseni (delno), železni mostovi; 1913. 2. zv., 2. del, VIII + 237 str., 330 slik + 41 tabel: pomični in zidani mostovi. Vsi zvezki vel. 40 + atlant s slikami. Der Grundbau. 1895, X + 273 str., 116 slik v besedilu, atlant + 20 tabel; 1906² močno razširjeno. Najobsežnejše je Der Wasserbau. 1897. I. del; 1904 razširjeno: VIII + 111 + 31 str., 93 slik v besedilu, 6 tabel, skicirka z 22 tabelami: nastanek, nahajališča, lastnosti vode, jezovi, ribje steze; 1900. II. del; 1908² razširjeno: VIII + 164 str., 30 slik + 10 tabel: vodovodi, kanalizacija mest, izsuševanje, namakanje, plovni kanali; 1900. III. del: VIII + 110 str., 9 slik v besedilu + 30 tabel: plovne zatvornice, plovna dvigala, klančine za prenos ladij, obalne gradnje; 1904. IV. del: IX + 200 str., 52 slik + 37 tabel: rečne gradnje, jezovi, pristanišča.

Praktik. S. je bil 1880 v komisiji za postavitev svetilnika v Bogskärju, 1891 za proučevanje načrta za svetilnik v Yttergrundu. L. 1889 je izdelal načrt za cestni most čez rokav Ämmä reke Uleå, prvi iz železa na Finskem (opis gradnje: Tekniska Föreningens i Finland Förhandlingar 31. marca 1905). Ustanovil je v Helsinkih deln. družbo za gradnjo mostov (poznejša Strojna in mostnogradbena družba); bil je zastopnik raznih nem. industr. podjetij. L. 1888 je postal solastnik pri inž. biroju Lindquist & Co. in vodil 1892 več njegovih gradbenih del. — Prim.: izv. gor. realke; Hjalmar Tallqvist, Mikael Strukel, p. o. iz Tekniska Föreningens i Finland Förhandlingar 1923 (s sliko); V. Bele, KGMD 1925, 114–5 (s sliko); Slov. Jadran 1954, št. 12; pismo s podatki rektorja TVŠ v Helsinkih, 28. nov. 1962; Čermelj Lavo, Proteus 1962–3, 182–3. — Slika: arhiv SBL (dar sina A. Strukla, inž. v Björneborgu, Finska). Črm.

ŠTRUKELJ (STRUKEL) Mihael, gradbenik, posebej strokovnjak za mostove, r. 3. avg. 1851 v Logu pod Mangantom, u. 2, mar. 1923 v Helsinkih. Oče Mihael, mati Katarina Strukel. Opismenil se je pri domačem župniku, osn. š. in nem. realko (z obvezno slov.) obiskoval v Gor., vseskozi kot prvi odličnjak. Med 1869–74 študiral gradbeništvo na Tehn. vis. š. na Dunaju in vmes odslužil tudi vojaški rok. Kot gradbeni inž. služboval na Dunaju in v Gradcu, projektiral veliko halo Južne železnice v Trstu, vse bolj pa se je posvečal načrtovanju mostov. 1879 se je odselil na Finsko, kjer je postal predavatelj temeljnih gradbenih predmetov. Prevzel je finsko državljanstvo in materin način pisanja priimka. 1896 je postal prof. na politehniki v Helsinkih, 1908 pa univ. prof. na novoustanovljeni Tehn. vis. š. v istem kraju. Vse življenje se je sistematično strok. izpopolnjeval, v ta namen je veliko potoval, izobrazbo pa si je širil in poglabljal s študijem literature. Pridobil si je obsežno enciklopedično znanje, zlasti v vodnih gradnjah in posebej mostovih pa se je vzdrževal tako kot aktiven teoretik in kot praktik-projektant na svetovni konici. Svoje znanje je posredoval predvsem mladim generacijam tehnikov s predavanji, dopisovanjem v periodično publicistiko in knjižnimi deli; med slednjimi so njegova glavna dela o temeljenju, mostovih in vodnih gradnjah. V Atlantu o mostovih je predstavil več kot tisoč mostov v lesu, kamnu, železobetonu in jeklu. Njegova dela uživajo nesporen mednar. ugled. Ob vsaj tej dejavnosti se je poskušal še kot podjetnik.

Prim.: L. Čermelj, M. S., SBL III, 529; S. Turk, M. Strukel, Zbornik za zgod. naravoslovja in tehnike 5–6, Lj. 1981, 267–84; S. Sitar, Sto slov. znanstvenikov, o M. Š. na str. 170–71.

SAS