Stroj, Mihael (1803–1871)

Stroj (Stroy) Mihael, slikar, r. 30. sept. 1803 v Ljubnem na Gorenj. trgovcu in (od 1821) lj. hišn. posestniku Antonu in Mariji r. Kokalj, u. 19. dec. 1871 v Lj. Šolal se je neznano kje in kdaj, študiral 1822–5 na dunaj. akad., potem se menda izpopolnjeval v Benetkah in Rimu. L. 1830 je bival kot »slikar z Dunaja« v Zgbu, se tu por. s premožno Marjeto Berghaus in imel v lastni hiši atelje na oglu Ilice in Mesničke ul. Od 1843 je stalno bival kot lastnik hiše na Mest. trgu 5 v Lj. Bolehal je dolgo, zadnja datirana portretna podoba je iz l. 1861.

S. je slikal cerkv. kompozicije, portrete, redke žanrske prizore, izjemoma zgod. slike. Na Hrv. je portretiral vrsto uglednih meščanov v Karlovcu, Krapini, Samoboru, Trakoščanu (tu tudi naslikal alegorije Delov sveta), Varaždinu, na dvorcih hrv. Zagorja, Zgbu, med njimi 1841 Ljudevita Gaja, Gajevo mater Julijano, Stanka Vraza. Sodobniki so zelo hvalili zgod. podobo Izpad Zrinjskega iz Sigeta (izgubljena), omembe vredni sta še Podoba huzarja 1834, Mož z rdečo kravato 1840. Slike hranijo: Mestni muzej v Krapini, Varaždinu, v Zgbu pa Muzej mesta, ModG, Zgod. muzej Hrv. in zasebniki.

V Sji so S-eve religiozne slike večinoma po cerkvah: Ježica 1858, 3 slike; Log pri Vipavi 1853; Polje 1857, 2 sliki; Škocjan pri Mokronogu 1854, 3 slike; Slap pri Vipavi, 5 slik; Mengeš 1861; Stopiče 1847, 3 slike; Šmarje pri Lj., župnišče, Rojstvo Marijino, olje (repr. DS 1922, slika št. 55 za str. 432; M 1926, 58; Mal 383; MK 1927, 412); v Lj. Skrb božja (Božja previdnost, repr. M 1922, 361; 1936, 23; foto v NarG). Upodobil je Kranjico, reklamno podobo za prodajalno Jož. Pleiweisa 1853; od portretov so najbolj znani: Blaž Crobath (SBL I, 86–7), njegova žena Josipina, hči Luiza Pesjakova (ib. II, 316–8) in njena hčerkica (vse v NM); lj. župan Mih. Ambrož (SBL I, 8–10) 1850, olje (v MOL; repr. Mal 791); dekan Jur. Grabrijan (SBL I, 239–40, pri zasebniku v Vipavi, repr. M 1926, 59); Jan. Nep. Hradecky (SBL I, 340) 1845, litogr. (repr. DS 1930, 291; Mal 465); Marija Schrey-Redlwerth 1842 (repr. DS 1926, 67; Mal 369; MK 1927, 411); škof A. Wolf 1857 (repr. M 1926, 57); lj. meščanka s pečo 1858. Baje je S. po spominu portretiral tudi Fr. Prešerna (Fr. Levec, Z 1879, 50; Kidrič, LZ 1935, 650). – S. je bidermajerski slikar, z vsemi odlikami in pomanjkljivostmi te smeri; klasicistično zadržan, vendar ponekod že z romantičnimi prizvoki. Nedvomno je nanj vplival dunaj. slikar F. G. Waldmüller. S. je delal z oljem tako lahkotno na finem platnu, da je površina pogosto porcelansko gladka. Ton je hladen; uporablja črno barvo v raznih odtenkih, močno rdečo, redko svetle barve. Portretiranci so rahlo idealizirani, resnobni, dostojanstveni; posamezni stasiti mladeniči v slikovitih byronskih pozah. Pri žen. portretih posveča posebno skrb lepim ženskam, poudarja dekorativno slikovitost, pogosto tudi sentimentalno zasanjanost. Skrbno oblikuje nežno grajene roke, obraze, nakit, cvetl. okrasje. Inkarnat je samosvoj, celotni izraz mnogo bolj salonski od Langusovih (SBL I, 614–6) portretov. S. je delal naglo, uporabljal stalno se ponavljajoče drže, iste rekvizite (zavese, naslanjače, ogrinjala); s posebno pazljivostjo in pravo virtuoznostjo je slikal svilo in baržun. Bil je v Zgbu in Lj. modni slikar, ki je znal ustreči in ugajati. – Prim.: Ada Bar, M. Stroj (rkp., dipl. nal.); osmrtnice (DAS, Splošni pregl. fondov 24); Kidrič, PA 119, 279, 302, 306, 317; Steska 241–7; Sn 1910, 291–2, 355, 387; Mantuani, DS 1922, 460; Mesesnel, M 1922, 360 (s slikami); K., Ob histor. razstavi portreta XVI.–XX. veka v Jp, J 1925, št. 201; Karel Dobida, LZ 1926, 45; Steska, M 1926, 57–9; Rajko Ložar, DS 1931, 425; Mal Josip, GMS 1931, 33–8; Kidrič, LZ 1935, 549, 650; K. Dobida, M 1936, 23, 30–2; Fr. Stele, Slov. slikarji. 1949, 154–5; Klasicizem in romantika na Slov. 1954, 37–8; A. Cevc, Kron 1954, 57–9; A. Simić-Bulat, Slikarstvo XIX. stol. u Hrvatskoj. 1961, 24–5, repr. št. 59; Delo 1970, št. 293 (repr.); LDk 1970, št. 292 (repr.); Ksenija Rozman, Mihael Stroj, 1803 – 1971. Lj. 1971 (razstavni katalog). Dbd.