Strniša, Janez Krstnik (okoli 1670–po 1723)

Strniša (Sternissa, Sternischer) Janez Krst., nabožni pisec, r. ok. 1670 na Kranjskem, u. po 1723 neznano kje. Priimek je v virih navadno brez končnega -r; ker je razširjen med Tržičem in Škofjo Loko, mu je domnevno tam r. kraj. Ord. je bil 1694 (delal 1721 duh. vaje pri lj. jezuitih »27 let po novi maši«). Kaplanoval je 1695 v Moravčah in od 1696 v Škocjanu pri Turjaku, od tu se je 1698 vpisal v bratovščino sv. Mihaela v Mengšu, odprto za izobražence in ugledne duhovnike. L. 1716–apr. 1718 je upravljal faro Vače (viceparochus, administrator), od kresa 1721 do maja 1723 pa faro Ig (curatus substitutus). V tisku je 1712 izdal v Lj. Acerba passio D. N. Jesu Christi chronographice expressa v obliki samih kronogramov – primer čistega manirističnega pisanja. Neznano kdaj je napisal 8 postnih pridig (De 8 Domin. quadragesim. Concionibus). – Prim.: župnij. kroniki na Vačah in Igu; jezuit. diarij (DAS, I/37 r, 1123); ZZ 411; V. Steska, IMK 1900, 167; J. Pogačnik, Zgod. slov. slovstva III, 1969, 78. Mkč.