Stříbrný, Dominik (1882–1920)

Stříbrný Dominik, češki literarni zgodovinar in jezikoslovec, r. 18. jul. 1882 v mestecu Počátky (južna Češka), u. 6. jan. 1920 v Turnovu za malarijo, ki si jo je nakopal med vojno. Po končani sred. šoli je študiral češčino in češ. lit. zgod., 1909–10 prom. z disert. Historická dramata Jar. Vrchlického o látkách českých (prim. Program reálky v Táboře 1907–9), bil do 1909 srednješol. prof. na reálki v Táboru, do 1913 v Kladnu, nato premeščen v Turnov. Med 1. svet. vojno mobiliziran, je po vrnitvi učil na realki v Turnovu, hkrati pripravljal obsežno monografijo oz. habilitacijo na Karl. univ. o Petru Preradoviću, ki jo je preprečila smrt.

Že prve razprave S-nega iz češ. literature, zlasti o češ. »epiku darvinizma« M. A. Šimáčku (Program reálky na Kladně 1909–10; Listy filolagické 1911; ČMFL 1911), o J. Š. Baaru (ib. 1912), o dramah Václ. Vlčka (Naše doba 1913), o pesn. zbirki J. S. Machara Zde by mĕly kvèst růže (ČMFL 1915) idr. kažejo izredno nadarjenost in širok razgled mladega znanstvenika. Na soški fronti, kjer je prebil večino vojne, se je v kratkem času naučil od vojakov in iz knjig slovenšč. in srhv., zlasti študiral slov. književnost in S. Gregorčiča, o njem napisal obsežno študijo (ČČM 1917, 48 sl.; 1918, 51 sl.; posebej 1918; slov. prevod 1922 Joža Glonar, SBL I, 222). S. je prvi s formalistično estetsko metodo postavil Gregorčiča v svetovni okvir in s strnjeno sintezo njegovih pesmi ga povezal s celotnim razvojem slov. lirike; študija sodi med najboljša in najobširnejša dela S-nega; na soški fronti so še nastali članki: Česká a slovinská piseň lidová o sirotku (ČMFL 1916, 200–4, 302–13); Stritarova »Sirota« (ib. 1917, 309–13); Preradović a Čechové (ib. 1917, 420); nekrolog Fr. Levcu (ČČM 1917, 454); Poznámky o liter. životě slovinském a chárvatském (ib. 1918, 95–6); o češki literaturi je pisal v DS (1917, 184) ter ocenil: Grafenauer 1917 (ČMFL 1918, 397–402); A. Breznik, Slov. slovnica za sred. šole (ib. 1918, 167–71, 260–4); M. Rešetar, Elementar-Grammatik … (ib., 162–4); Karel Kadlec, Jugoslavia. O bojich jižních Slovanů za státní samostatnost. Praga 1919 (ČČM 1919, 273–6); Iv. Prijatelj, Janko Kersnik … (ib. 1917, 452–4). – Prim.: OSN Dodatki VI/1, 441; DS 1919, 293–5; 1922, 287; Věstník českých profesorů 1920, 179–80 (část stavovská); ČČM 1920, 76; Naše věda 1921, 72; M 1922, 32; Njiva 1922, 63; Č 1923, 260; Zvon (Praga) 1927, 13–4, 26–7, 42 (pisma J. Š. Baaru); France Koblar, S. Gregorčič. Lj. 1962, 11–2, 264, 269, 270, 315, 399, 420, 423. O. B.