Strelec, Ivan (1864–1914)

Strelec Ivan, narodopisec in krajevni zgodovinar šolstva, r. 21. jun. 1864 v Novi vasi pri Markovcih na Ptuj. polju kmetoma Antonu in Mariji r. Meznarič, u. 9. apr. 1914 v Mrbu. Obiskoval je osn. šolo v Markovcih 1870–6, Ptuju 1876–8, učit. pripravnico v Mrbu 1878–83 (mat. 1883). Učiteljeval je v Markovcih 1883–6, na ptuj. okoliški šoli 1886–9, v Vidmu (pri Sv. Juriju) ob Ščavnici 1889–92, kot nadučitelj v Vitomarcih (pri Sv. Andražu) v Slov. goricah 1892–914. — Po maturi je začel zbirati nar. blago, zlasti pravljice v ptuj. okolici: nekaj tega gradiva je objavil (P 1883–7), nekaj v vezani obliki pisanega poslal K. Štreklju v Gradec. Tudi S-čeva predavanja na zborovanjih ptuj. učitelj. društva so bila namenjena sprva agitaciji za zbiranje nar. blaga (P 1886, 62), kasneje vzgojnim problemom otrok (P 1887, 79), domoznanstvu (ib., 28), sestavljanju šol. kronik (ib. 269) in končno najrazličnejšim narodnogospodar. vprašanjem. Kot ptujski delegat I. zborovanja zaveze slov. učit. društev v Lj. se je S. potegoval za razširjenje knjig CMD (ib. 1889, 177), kot član ptuj. čitalnice pa v knjižici Zgodovinske črtice o Nar. čitalnici v Ptuji nazorno popisal njeno 25-letno plodno delovanje. Za učiteljevanja v Vidmu ob Ščavnici, kjer je sledil narodnemu Svitoslavu Hauptmannu, je deloval v bralnem društvu; nameraval ustanoviti učit. društvo za gornjeradgonski okraj (ib. 1890, 286); se potegoval na ljutomer. učit. zborovanju za »prenaredbo čitank« z izvirnimi slov. teksti (ib. 1891, 242); nadaljeval Hauptmannovo pevsko kulturo videmskih osnovnošolcev; narodno vzgajal svojega polbrata Ljud. Pivka (SBL II, 368–9). — Na osnovi arhivalij je S. ocenil letno poročilo ljutomer. nar. šol za š. l. 1889–90, kjer je kritiziral površno pisanje šol. kronik (P 1890, 328). Z Zgodovinskimi črticami nar. šole pri Sv. Juriju ob Ščavnici (Letno por. narod. šol v Ljutomer. glavarstvu v š. l. 1890–1) je dal boljši zgled za podobne poskuse. Takšne krajše podobe iz šol. zgodovine so nekak uvod v S-čeve obširne Doneske k zgodovini naših šol (P 1891–4): sestavljeni so na osnovi skrbno proučenih arhiv. virov in knjižnih pomagal, da »bi nam podal pregledno zgodovinsko sliko našega šolstva« (ib. 1895, 118). Iz enake želje je nastal tudi spis Ustanovitev nar. šole na Slov. (ib.), ki je lepo dopolnilo istoimenskega Apihovega (SBL I, 14) dela, kjer je bilo priobčeno predavanje Šol. nadzorstvo v minulih dobah (P 1896), lokalizirano na tisti del slov. Štaj., ki je pred 1859 spadal pod sekovsko škofijo. — Rokopisne Šol. drobtine so seznami vzhodnoštaj. učiteljev z leti službovanja v posameznih krajih, prav tako zvezki Učitelj. spremembe; rkp. Zgod. ljud. šol na Spod. Štaj. pa je upoštevanja vredno gradivo za zgod. nekaterih slovenjegoriških šol. Vsa v rokopisu ohranjena dela so plod S-čevega iskanja v mrb škof. arhivu, arhivu učiteljišča ter po M. Slekovčevi (SBL III, 360–1) kartoteki učiteljev že v času (1910–3), ko je močno izgubljal vid. —

Kot vitomarski nadučitelj se je S. ponovno vpisal v ptuj. učit. društvo 1892, postal njegov predsednik 1893, pripravljal 1894 društveno spomenico. Iz češčine je poslovenil nekaj krajših pedag. člankov za P; ni pa prevedel J. F. Cooper, Natanael Bumpp (popravi Simonič 64). Za zasluge, ki si jih je S. pridobil kot mnogostranski ljud. učitelj in pisec Kronike župnije Sv. Andraž v Slov. goricah 1896, so mu hvaležni Vitomarci odkrili 1926 skromno spomin. ploščo na osn. šoli. — Prim.: Slekovčeva kartoteka učiteljev, S-čeva zapuščina (oboje v Pokrajin. arhivu, Mrb); kronika župnije Sv. Andraž v Slov. goricah (hrani žup. urad Vitomarci); Simonič 64, 496 (naslov Strelec uporabil za priimek nepodpisanega prevajalca); J. Brinar, UT 1914, št. 18; Straža 1917, št. 103; J 1926, št. 147. Vrk.