Strauss, Janez Andrej (1721–1783)

Strauss Janez Andrej, slikar in pozlatar, v Slovenj Gradcu r. 13. nov. 1721 slikarju Francu Mihaelu (gl. čl.) ter Mariji Katarini Barbari in u. 11. apr. 1783. Šolal se je najprej v očetovi delavnici, ki jo je z devetnajstimi leti podedoval, in v tujini. Od uglednih funkcij je imel mdr. mest. članstvo. Por. se je z Marijo Ano, imel 5 otrok; 1770 je škofij. pisarna intervenirala za ureditev njeg. zakon. odnošaja z ženo. — Slikal je oltarne kompozicije, portrete in tihožitja, zlatil oltarje in kipe v sodelovanju s pozlatarjem I. Satorijem in kiparjema F. Gallom in J. J. Mersijem. Teritorialno je S-ova delavnica zajela celotno področje severozah. Sje, delal pa je tudi za avstr. Štaj. in Kor. Imel je nekoliko mecenov, najvplivnejši je bil prelat J. J. Schrekinger iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu, številna naročila sta mu oskrbela dekana J. N. Kastelic iz Starega trga pri Slov. Gradcu in Kraškovič iz Škal pri Velenju ter nadžupnik Führinger iz Laškega pri Celju. Ker ni pustil naslednikov, je delavnica izumrla.

Dela: 1743: 3 oltarne kompozicije, ž. c. Sv. Barbara v Halozah; 1744–58: 5 oltarnih kompozicij, ž. c. Sv. Peter na Kronski gori; ok. 1750: 2 oltarni kompoziciji, ž. c. Škale pri Velenju; 3 oltarne kompozicije, Suha (Neuhaus) pri Žvabeku na Kor.; 1751–60; 5 oltarnih slik, p. c. Homec pri Slov. Gradcu; 1755: 4 oltarne slike, ž. c. Žvabek (Schwabegg) na Kor.; 1758: sv. Magdalena, ž. c. Sv. Peter na Kronski gori; 1760: sv. Valentin, Zavodnje pri Šoštanju; po 1760: 15 slik, Ivnik (Eibiswald); sv. Alojzij in Janez Nepomuk, ž. c. Grad pri Slovenj Gradcu; Marijino oznanjenje, ž. c. Ivnik; ok. 1762: 6 oltarnih slik, p. c. Troblje pri Slov. Gradcu; 1765: Antependij sv. Andreja, Sokličeva zbirka, Slov. Gradec; 1766: Objokovanje Kristusovo, ž. c. Vuzenica, po formatu in kompoziciji največje delo; 1767: 2 oltarni kompoziciji, Laško; 1768: sv. Martin, gl. oltar ž. c. Šmartno pri Velenju; 1769: Prihod sv. Duha, Sokličeva zbirka, Slov. Gradec; 1769–74: 6 oltarnih kompozicij, p. c. Sv. Jožef v Slov. Bistrici; ok. 1770: križev pot, p. c. Ljubija pri Mozirju; sv. Boštjan, Pokrajin. muzej, Mrb; sv. Janez Krstnik, gl. oltar, ž. c. Podsreda; 3 kompozicije, ž. c. Vitanje; 1771: sv. Martin, gl. oltar ž. c. Šmartno pri Slov. Gradcu; sv. Jurij, gl. oltar ž. c. Gotovlje pri Žalcu; 1772: sv. Notburga in Izidor, Humec (Heiligengrab) pri Pliberku na Kor.; 1774: sv. Anton Puščavnik, ž. c. Laško; 4 slike, Sveto mesto (Heiligenstadt) pri Žvabeku; 1775: sv. Miklavž, ž. c. Slov. Konjice; ok. 1775: 2 oltarni kompoziciji, p. c. Sv. Anton nad Ivnikom; 1776: sv. Pankracij, gl. oltar ž. c. Grad pri Slovenj Gradcu; 1777: Binkošti, gl. oltar p. c. Sv. Duh v Slov. Gradcu; 1778: sv. Alojzij, ž. c. Muta; sv. Ana, mest. ž. c. Slov. Gradec. — Portreti: 1746 in 1747: prelat Schrekinger (prvi Šmartno pri Slov. Gradcu, drugi Sokličeva zbirka); 1767: nadžupnik Führinger, nadžupn. urad Laško. — Tihožitja: 1770: 3 tihožitja, Sokličeva zbirka (odkril in prvič pripisal J. A. S-u J. Soklič, SBL III, 404); 5 tihožitij, Pokrajin. muzej, Celje; Lovec z divjačino, ib. — Med S-ove najboljše slike sodijo: Portret nadžupnika Schrekingerja, 1747, Sokličeva zbirka; sv. Magdalena, 1758, ž. c. Sv. Peter na Kronski gori; Marijino oznanjenje, po 1760, ž. c. Ivnik; Objokovanje Kristusovo, 1766, ž. c. Vuzenica; skupina 6 slik, 1769–74, p. c. Sv. Jožefa v Slov. Bistrici; Lovec z divjačino, ok. 1770, Pokrajin. muzej, Celje; sv. Boštjan, 1770, Pokrajin. muzej, Mrb.; sv. Notburga in Izidor 1772, Humec pri Pliberku na Kor.

S-ovo prvo razvojno obdobje (1743–65) kaže še vidne elemente očetovega stila, ki se jih poskuša osvoboditi, zlasti na kompozicijah velikega formata, včasih slikanih drzno in z vedno močnejšim osebnim izrazom. Intenzivna barvitost z modrikastimi poudarki, močnimi svetlobnimi kontrasti in dekorativnimi sredstvi prihajajo do izraza zlasti v dobi njegovega zrelega ustvarjanja (1765–81). Zvest tradiciji, dosledno spoštuje baročno izročilo, ki ga samo včasih dopolnjuje z rokokojskimi in klasicističnimi elementi. Vplivali so nanj v glavnem avstr. slikarji, uporablja pa tudi grafične predloge raznih mojstrov. Poleg svojega očeta je J. A. S. najznačilnejši predstavnik baročnega slikarstva na slov. Štaj. — Prim.: r. in mrl. matice Slov. Gradec; ELU 4, 691; Thieme-Becker XXXII, 172; Fr. Šijanec, ZUZ 1929, 126; isti, ČZN 1932, 81–102; J. Soklič, ib. 1937, 124–8 (z reprod.); A. Cevc, Baročno slikarstvo na Slov. I., 1961, 33; Š. Cobelj, Slikar 18. st. J. A. Strauss in njegova dela na Koroškem. Kor. Koledar, Clc 1963; ista, Retrospektivna razst. baroč. slikarjev Straussov v Slovenj Gradcu. 1963; S. Vrišer, Baročno kiparstvo na slov. Štaj. 1963, 116, 131, 154; D. untersteirm. Barockmaler Strauss. Gradec 1964 (katalog); Š. Cobelj, Baročni slikarji Straussi. Mrb 1967 (z lit.); ista, D. Barockmaler Strauss. I, II. Clc 1969. Cbj.