Strauss, Jakob (okoli 1553–1590)

Strauss Jakob, filozof, zdravnik, fizik in astronom, r. v Lj. neznano kdaj (1553 vpisan v matrikah dunaj. univ.), u. 28. jun. 1590 v Celju. Biogr. podatke A do 1558 vsebujeta tiskani Carmen gratulatorium in honorem eruditione et virtute praestantissimi viri d. m. Jacobi S. Labacensis Carniolani amici sui Unice colendi, scriptum a Vito Iacobaeo. Viennae Austriae excudebat Raph. Hofhablter (!), marec 1558, s posvetilnim pismom (fotokopija v arhivu SBL) Janeza Cuznerja (Zusnerus) in 2 distihoma Ljubljančana Gašparja Žitnika – ujca T. Hrena (SBL I, 344–5). Na koncu je nekaj distihov podpisanih L. C. (= Lucas Gutenfelder? gl. M. Denis, Wiens Buchdruckergeschicht bis 1560. Wien 1782, 552). Iz pesnitve sledi, da je bil S. r. v Lj., meščan. rodu, da je obiskoval šolo L. Budine (SBL I, 63), 6 let študiral na Dunaju. Ko je 1558 postal magister, je privatno poučeval; S-ov učitelj Martin Eisengrein je 1559 prepustil S-u svoja predavanja (gl. Erotemata, posvetilo Felic. Herbersteinu, SBL I, 302; S. je Felic. poučeval, ta mu je inter omnes meae fidei olim concreditos adolescentes mihi longe charissimus), torej je S. postal red. prof. fizike na dunaj. univ., očitno si tu pridobil veliko prijateljev, med njimi več vodilnih učenjakov in organizatorjev (Iacobaeus; Luka iz Dobrepolja-Gutenfelder, Agathopedius; Lužičan Hieronymus Lauterbach, prim. Aschbach, Gesch. d. Wiener Univ. III, 1888, 194, 196, 203; Janez in Urban Cuzner iz Lj., prim. Fossel; Luka Šeskar, prim. Denis., o. c. 553; Gašpar Žitnik) ter užival precejšen ugled; več kot polovica le-teh so bili meščani s Kranjskega, gotovo tudi pokrajinsko zavedni. Za to družbo je značilno, da je bila: a) v zvezi s Herbersteini, zlasti z Žigo, SBL I, 313–4; b) močno protestantsko usmerjena (Iacobaeus imenuje Budinovo stanov. šolo »celebris schola Labaci«, Cuzner pa Melanchthona »praeceptor noster observandissimus«); c) Felicijan je bil protestant; č) Urban Cuzner pa pozneje protest. predikant. B. do 1565 Carmina gratulatoria ad clarissimum bonarum artium ac philosophiae doct. Iac. Strauss Labac. laurea doctorali in arte medica donatum. Patavii 1565 (zbirka voščilnih pesmi ob medic. doktoratu 27. jan. v Padovi, mikrofilm v NUK). Avtorji so S-ovi prijatelji, deloma študentje, deloma prof. (med njimi humanist F. Robortello). Iz te pesmi sledi, da se je S. že na Dunaju intenzivno bavil z astronomijo (dunaj. univ. imela bogato tradicijo: Tannstetter; Andrej Perlach (SBL II, 308) iz Svečine; Vögelein; Schröter; Reisacher; Fabricius), protestant Thomas Rueffius (Ruff, o njem Denis, o. c. 560, 569–70) pove, da ga je še na Dunaju odlikoval cesar; da je peljal s seboj v Italijo nekaj baronov, med njimi Jurija Andr. Herbersteina, Balt. Wagna, Karla Waldburga, ki jih je učil na Dunaju; Žigo Herbersteina imenuje S-ovega mecena. — Od 1571 je bil dež. fizik v Celju z letno plačo 200 fl; občasno skrbel tudi za zdravstvene zadeve v Ptuju in Radgoni; iz gradiva v štaj. dež. arhivu v Gradcu je razvidno, da so se odnosi med S-om in dež. stanovi, ki S-u niso bili naklonjeni, nenehno slabšali. Hans von Helffenberg poroča 1. jan. 1578 v Celju o pritožbi lekarnarja Adama Schweigerja (S. opravlja službo nevestno, skrbi bolj za svoj žep kakor za svoje dolžnosti ipd.); stanovi so i. l. S-a pozvali, naj službo bolje opravlja, sicer bo čutil posledice; 1585 mu celo službo odpovedali, vendar odpovedi očitno niso uveljavili, kajti 1587 so S-u kot fiziku celj. četrti odtegnili 50 fl plače (S. se je pritožil, češ da je 16 let v dež. službi); pozneje so se odnosi izboljšali, vsaj konec 1587 je S. zaželel odbornikom srečno novo leto in jim podaril Practica aufs 88. Jar. Poročen je bil dvakrat, po Helffenbergu gre sklepati: da je bil v nekakšnem sorodstvu s protiprotestantom Polidorom de Montagnano (SBL II, 150–3); da je S. baje neprestano pri Polidoru in njegovih (vnd demselben vill gewärtiger als einem Landtman); da tudi S-ovi verski nazori niso kaj prida drugačni od Montagnanovih, četudi v pratikah poziva podložnike k pokorščini in se dela dobrega evangeličana. Z drugo ženo (prva Konstanca r. Pilpach) Gertrudo, hčerjo Petra Sporrerja iz Radeč na Kranj., se je poročil 1568 (od sinov se omenjajo Janž, Valter in Jurij; 1598–9 je v Padovi izpričan študent Baltazar S. iz Celja). V l. 1578–90 je bil lastnik gomiljske graščine, ki jo je 1585 imenoval Štrovsenek. Po odhodu z Dunaja se je S. moral usmeriti bolj katoliško, kar potrjuje Helffenbergovo poročanje, prijateljstvo oz. sorodstvo (?) z Montagnano, dejstvo, da je S. izdajal koledarje v Gradcu za katoličane (npr. koledar 1589), jih tiskal pri kat. tiskarju Widmanstetterju, da so odnosi z dež. stanovi bili slabi, da je spis Descriptio cometae … posvetil škofu K. Glušiču (SBL I, 222–3), ki je bil izrazito katoliško, četudi ne zagrizeno protiprotestantsko usmerjen (tendenca Descriptio … terja pokorščino do cesarja in knezov) ter prijateljstvo s Hrenom, ki je S-u napisal prigodnico Ode sapphica … (prim. Ms 86, NUK; ZZ 1897, 609–70) in škofu Tavčarju posvečeni koledar za l. 1591; Helffenbergov stavek o S-ovem dozdevnem evangeličanstvu pa potrjuje pri protestantu Janžu Mandelcu (SBL II, 39–40) 1578 tiskani koledar, ki ga je posvetil Janžu Gallenbergu (ib., 201); ko je S. tiskal koledar 1579 v Gradcu, mu dež. odborniki niso dovolili natisniti posvetila Polidoru Montagnani; najbrž je s tem poskušal izboljšati odnose z dež. stanovi, ne da bi kvaril stike s katoličani.

S. je objavil: Erotemata in libros Aristotelis de anima digesta, per M. Jacobum Strauss Labac. Carn. in Viennensi archigymnasio physices prof. ordin. Viennae Austriae excudebat Raph. Hofhalter anno 1560; (zgoščen kompendij tega, kar je nekoč sprejel deloma po nauku žive besede svojih učiteljev, deloma sam zajel iz del najbolj učenih filozofov); obravnava 144 vprašanj k Aristotelovim knjigam o duši z jedrnatimi odgovori. Izvod v študij. knjižnici v Clcu, prim. Denis, o. c. 619–20; Descriptio novi et prodigiosi cometae, qui hoc Anno supra Millesimum quingentesimum Septuagesimo septimo currente, quarto Nonnarum Nouembris fulgere incoepit. Per doct.: Iacobum Stravssium inclyti Ducatus Stiriae Physicum ordinarium, facta. Labaci, quae est Carniolae metropolis per Ioannem Manlium, Anno 1577, 4 nepaginirani foliji z lesorezom; edini znani izvod v univ. knjižnici na Dunaju (fotokopija v arhivu SBL); četrti, doslej neznani lat. tisk J. Mandelca v Lj., posv. škofu K. Glušiču (SBL I, 222). S. opozarja na v tem stol. najsvetlejši komet, ki so ga videli 2. nov. po vsej Evropi, mu določi mesto in razdaljo od zemlje, vse ponazori z lesorezom; sklepal je (v nasprotju z aristotelovci), da gre za translunarno kozmično svetilo. Komet sam je opisan v nekaj vrsticah, ostalo je mešanica fizike, astronomije in teol. špekulacije (astronom. ugotovitve z astrološkimi mislimi), zato kliče k spreobrnjenju in pokori, ki se stopnjuje v že apokalipt. vizije prihodnjega zla; Letne koledarje, od 1559 do 1583 v Gradcu, na Dunaju in Lj.; 1584–7 je izdajanje prekinil, ker je »novi koledar. stil izzval razburjenje med luteranci« (Peinlich, Gesch. d. Pest in Steiermark. I, 1867, 394), a že 1587 ga nadaljeval do 1590, ker je novi stil toliko prodrl. Znani so: Almanach durch Doctorem Jacobum Strauss ainer ehrsamen löbl. Landschaft des Fürstentumb Steyer Physicum gestellt auf 1573 mit Sr. Dr. Ertzherzog Carl Gnad und Privilegien. Gradec 1572, zal. Bartsch; Almanach … auff das Jar 1577, s prilogo Prognostica und Practica Aus dem lauff des gestirns gestellet auff das 1577 Jar. Gradec, pri Zacharias Bartsch Formschneider; Pronostico sopra l'anno 1578 composto in latino da Iacomo Straus (v ital. prevedel Lucretio Manara), Benetke, Cesare Vicellio (izvod v Bibl. S. Marco v Ben.); Almanach … auffs Jar 1579. Mit Fürstl. Durchl. Gnad und Priuilegio. Gedruckt in der Haubtstat Laybach … Durch Johann Mannel 1578; 14 folijev, izvod v DAS Lj., s privezom Prognosticon Unnd Practica Aus dem lauff des Gestirns gestellet auff das Jar 1579. 8 folijev, posvečen Janžu Gallenbergu; Schreibkalender Auff das Jar 1591, Gradec, Widmannstetter, 14 fol., s posvetilom škofu J. Tavčarju (izvod v DAS, Lj.); znan je tudi S-ov almanah, tiskan 1579, ki naj bi bil posvečen Montagnani; almanaha 1589 in 1590 je založil in tiskal Widmanstetter v Gradcu; koledarja za l. 1576 in 1577 so stanovi honorirali s 35 oz. 15 fl. — Koledarji, po tedanjem običaju s privezom Prognostica (napoved pogubne ali ugodne konfiguracije planetov, letine, vremena, nesreč, vojská, hvalnica kralj. umetnosti astronomiji), so bili zelo priljubljeni (gl. Ahn 130); v istem času sta podobne almanahe izdajala Hieronim Lauterbach in Georg Stadius v Gradcu, pa tudi medicinec Chr. Widman (1570), zgb kanonik Gregor Farenych (1594) in 1594–8 celo Kepler, tedanji prof. matematike v Gradcu. Mandelc v Lj. je tak koledar izdal že 1576 in morda tudi v nasl. letih; izdajanje je bilo donosno: S-ov koledar 1589, namenjen katoličanom, je prodajal tudi protest. knjigarnar. — Prim.: dopisi štaj. dež. arhiva; gradivo dr. A. Sodnikove (oboje v arhivu SBL); EJ 3, 338 (Filozofija pri Slov.); Erberg, Versuch 164, 182; Hoff III, 121–2; KLDB 91; Orožen IV, 1–2, 65; V, 554; M. Denis, Wiens Buchdruckergeschicht bis 1560. Wien 1782, 552, 619, 675; Ignac Orožen, Celska kronika. 1854, 132–3; Peter v. Radics, MHK 1864, 76–8; J. Aschbach, Gesch. d. Wiener Univ. I—III, 1865–88; R. Peinlich, Geschichte d. Pest in Steiermark. Graz 1876–8, I, 394; isti, MhVSt 1879, 142, 151, 162; isti, Zur Gesch. d. Buchdruckes, d. Bücherzensur u. d. Buchhandels zu Graz im 16. Jahrh. Graz 1879, 9, 10, 18, 29; V. Fossel, Zur Gesch. d. ärztl. Standes d. Steiermark im 16. u. 17. Jahrh., Mitt. d. Vereins d. Aerzte in Steiermark 1890, 50 in p. o.; T. Hren, Libellus poematum, ZZ 1897, 609–70; Ahn, Mitt. d. österr. Vereins f. Bibliothekswesen 1906, 128–32; A. Gubo, Gesch. d. Stadt Cilli. Graz 1909, 219; Ant. Favarro, Atti della naz. Germ. nello studio di Padova. Venezia, 1911–2, I, 50; II, 128; Bachofen-Hoffer, Jagdgeschichte Steiermarks. II, Graz 1927, 628; D. Matrikel d. Universität Wien III (1518–79). Graz–Köln 1959, 102; Pirchegger, D. Untersteiermark in d. Geschichte ihrer Herrschaften u. Gülten, Städte u. Märkte. München 1962, 193; Poslanstvo slov. zdravnika. 1965, 317–8. Sti.